Križevnik

Bravo korenine! Čestitke za vzpon! Super ležalnik si si našel Janez!
Srečno še naprej!

Čestitke, kdor zna pač zna izkoristiti lep dan, uživati v plezanju in okolju...Bravooooo vi2

Po grebenu na Križevnik 16.7.2024:
Okrog štirih še v temi smo na parkirišču pred Govcem v Robanovem kotu začeli našo turo.
Hoja do Turnice ni ne vem kakšna lepota ampak bolj nuja, da prideš višje na teren za pravo uživancijo. Poraščen del grebena ob robu Belšekove planine je že malo dvignil raven adrenalina v naših telesih.
Ob pogledu na s soncem obsijan začetek navpičnega dela golih grebenov me je kar malo stisnilo pri srcu. Čvekanja ni bilo več. Vsak je iskal zanj pravo smer v zelo naloženem terenu. Po nekaj preplezanih metrih sem dobil suha usta, kar se mi redko zgodi. Kolega sta bila videti dosti bolj sproščena. K sreči me je to hitro minilo. Čeprav sem tu že večkrat lazil, še vedno opazim kaj novega.
Ženski del ekipe Martina je bila tu prvič. Prej se nismo poznali, a smo se zelo hitro res dobro ujeli.
Uživanje na grebenu se je samo stopnjevalo. Raznolikost grebena z vsakim metrom ponuja kaj novega. Družbo pa delajo gamsi in vse še polepša planinsko cvetje z najbolj čudovitimi planikami med njimi. Tudi plezanje nad zelo zračnim ostenjem Krževnika je zelo posebno. Za oprimke služi ruševje. Odveč nam je bil vložek prek visokega ruševja na predvrhu v katero nas je zapeljala na novo porezana pot.
Na vrhu nas je prevzelo veselje nad doseženim.
Sestopili smo po lovski na Robanovo planino. Veliko gamsov smo opazovali na njej.
Na koritu je tokrat voda tekla in smo se lahko osvežili in odžejali. Še bolj potem v Savinji pri Rogovilcu.
Martina in Vinko, hvala vama za čudovito druženje.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez🙂

Danes gor od Robanove planšarije.
Vzpon je prehoden brez posebnosti, nič podrtih, neprehodnih odsekov.
Pri vzponu sva se držala strmine levo ob grapi, lep svet! Malo sem in tja do brezna, ki je hladilo kot ogromna klimatska naprava! Senca pa nama služi skoraj do vrha.
Z vrha sestopiva na planino Poljšak, do roba planote, od koder strmo navzdol do Belšakove planine. Voda je tekla kar dobro, kar z veseljem izkoristiva! Nameniva se mimo opuščenega stanu, pa mimo Turnice v smeri Govca. Klepetanje je bilo krivo, da sva namesto pri Govcu na ravno stopila na Pustoti, in prav je bilo tako, saj je bil to prelep zaključek ture! Sledilo je še kopanje v Savinji pri Igli, ki ima osvežujočih 13 stopinj.
Srečno!