Bbrina - Zadnja sporočila

Danes naredila gaz do Doma pod Renško planino.In sicer izhodišče cesta v Malo Reko mimo Podbregarja. Vračala sva se po poti mimo Žvajge. Tu je pot bila že shojena.

Na predzadnji dan v decembru sva se odpravila na Zavižan. Vrhove Severnega Velebita sva že večkrat prehodila, zato sva se tokrat odločila za pot na Zavižan od Gornje Klade, kjer je tudi izhodišče. Pot je lepo označena.Nad planino Babrovača na okoli 800 m se je pričela snežna oddeja debeliti. Zaradi snežnih zametov je bila pot pogosto težko prehodna. Velikokrat se nama je ugreznilo do kolen. Naletela sva tudi na medvedje sledi, katere sva ocenila za dokaj sveže. Za vzpon sva potrebovala dobrih pet ur zaradi zimskih razmer, sicer pot traja okrog štiri ure.

Več na blogu: Svet pod lahkimi koraki

Na najvišji grški gori Mytikas(2917 m) smo bili 15.10.2024. Imeli smo idealne razmere za vzpon. Iz Prionie smo se povzpeli do koče Spilios Agapitos in od tam do vrha Skale. Do sem je pot enostavna,od tod naprej do Mytikasa pot ni varovana,preči in vzpenja se po prepadni strmini.V kolikor bi bilo megleno ali mokra skala, se ne bi odločili za vzpon na vrh. Bili smo veseli da smo dosegli vrh.

Več na:
Svet pod lahkimi koraki

Včeraj(12.12) sva se odpravila na Raduho, ker sva predvidevala, da sredi tedna ne bo pretirano obiskana. Res je bilo tako. Srečala nisva nikogar. Iz Kosmačevih Rastk do Loke je snega malo, ponekod je bilo pomrznjeno. Od Loke dalje proti vrhu pa sva celo delala svežo gaz v kakih 5 do 10 cm novega snega. Na vrhu sva občudovala oblake, ki so se valili od zahoda sem. Po poti navzdol po 12 uri pa je sneg postal zelo južen in vreme toplo.

Danes sva šla na teren pogledat količino snega na Smrekovcu. Z ljubenske strani je bila cesta zjutraj še malo snežena seveda pa splužena. Pri odcepu za kmetijo Kugovnik sva pustila avto. Snega je več kot pol metra. Do koče in do vrha Smrekovca pa ga je še več, na vrhu sva ocenila, da ga je za dober meter. Žal je vrh bil meglen, vetrovno in še snežilo je, smuka po smrekovškem travniku pa tipajoča v megli. Ampak bilo je vseeno fajn, samo da imamo zopet pravo zimo, vsaj tam gor.

V zadnjem dnevu v letu 2022 sva tudi mi2 prehodila Kamnik. Iz Matk po južni grebenski poti nato po lovski počez mimo bršljanovega srca ter nato nazaj in zopet na južno grebensko pot na vrh. Sestop pa po severni grebenski poti in nato vračanje do Matk. Skratka povsem sva ga obhodila. Poti so suhe, razen na severnih pobočjih je mokro z veliko listja.

Ja res, takale sveža belina snega v hribih je nekaj čudovitega. Hvala vsem. Želim vam in upam, da jo bomo v tej zimi še deležni. Lp vsem.

Včeraj, v torek, na Raduho. S Kosmačevih Rastk je bila pot po gozdu mestoma popršena s snegom. Pri lovski koči na Cirkovnici naju je že obsijalo sonce. Od koče na Loki sva delala novo gaz. Pri koči je bilo kakih 10 cm novega snega, nato pa čedajle več. Pod Malo Raduho sva že krepko gazila v nov sneg do kolen ali več v napihanih zametih. Sledila nama je turna smučarka, ki je nato odsmučala z Male Raduhe navzdol. Tik pod vrhom je naju prehitela dvojica. Zelo sva bila vesela njune družbe predvsem pa stopinj, ki sta jih s krpljami naredila na zelo zasnežen vrh. Ampak bilo je lepo zopet biti v sneženi pravljici.

V ponedeljek so bile na vrsti Bijele stene.Izhodišče je bilo pri 7 km ceste nato koča pod Bijelimi stenami in na vrh. Pri vzponu na vrh so v pomoč dva klina na gladki skali, ni težko.Skulpture kamenin so prekrasne, samo ah in oh je lepo. Z vrha nadaljujeva po Vihoraškemu putu do Ratkovega skloništa in do Zuba.Nato pa nazaj do ceste in po poti kostura nazaj na izhodišče. V torek na Samarske stene južni del. Kot je rečeno pot krasna, gor in dol, dva mesta pa kar težak spust, po težji poti na amfiteater.Nazaj po spodnji strani.Pot sva podaljšala še na zahodne Samarske stene, Piramida in na vrh Samarskih sten.Se strinjam z oceno zahtevnosti kot so jo rekli ostali.Nato pa nazaj na izhodišče na 13 km ceste. Slike bodo na blogu Svet pod lahkimi koraki, ko pridem domov

Ja seveda Bjelsko, tipkovni škrat.

V nedeljo sva se tudi midva odpravila raziskovat te gorske skupine. Iz Blejskega na Klek in Klečice,pot lepa,večinoma senčna razen vrhov.Nato ogled Ogulina in osvežitev v jezeru nato pa dalje.

Preden sva se odpravila v Albanijo sva preverila dostop z avtom do Thetha in res je bilo napisano, da je normalno prevozno le do prelaza tako kot sta vidva napisala. Zato sva takrat imela plan, da pustiva avto na prelazu in greva peš dalje v Theth. Dejansko pa sva se nato zapeljala v Theth in cesta sigurno ni bila tako razrita, bila je ok, sicer se midva ne bi peljala kljub VW transporterju. Edino pred vasico nekaj malega in v sami vasi je bil razrit makadam. Sicer pa bo najbolje da povedo tisti, ki so bili sedaj tam. Sicer pa vem kako so lahko razrite ceste v Albaniji.
Najin zapis:

http://ab.vrencur.info/search/label/Albanski%20hribi

Zdi se mi da je asfalt do Thetha.Ne spomnom se točno ampak se mi zdi da je večinoma asfalt. Midva nisva imela problemov.To je bilo v oktobru 2021.

Asfaltirana cesta v Theth vodi iz Skadra, Koplik, Boge na prelaz sempozabilaime, nato se cesta spusti v vas Theth. Iz vasi vodijo številne poti na prelaze in vrhove, nekatere poti so markirane. Tako je bilo lansko leto konec oktobra. Verjetno je enako ali bolje sedaj. Lp

Pogledat sva šla koliko je snega v teh koncih. Na Velikem Travniku ter Turnci bi rekla da ga ja en meter. Pot: Planina, Veliki Travnik, Turnca in spust do Planine.

Hvala, @geppo in @pohodnik38. Verjetno pa bi bilo lepše in boljše, če bi se na koncu vlak šlo še bolj levo in zajelo večji del grebena Icmankove peči. Pa drugič.LP