mirank - Zadnja sporočila

Kot večino tur v tej skupinici tudi tokrat začnemo pri koči Tolazzi in malce pred planino Moraretto zavijemo na dostopno cesto za kočo Marinelli. Kmalu za ovinkom zavijemo na zaraščeno stezico po smeri turnih smukov in kmalu zagledamo naš cilj. Po prečkanju glavne steze za Coglians preseneča število planincev v naši smeri, no kmalu se izkaže da dva gresta plezat, trije pa so zgrešili pot. No na koncu kratki polurni zahtevnejši vršni del premagamo in na ošiljenem vrhu potem v lepih razgledih uživamo sami. Lep vrh, malce siten je le srednji del vzpona a ob robu melišča gor kar gre. Hecno je to, da večina vpisov obelodani, da so na vrhu po pomoti, ker so bili namenjeni drugam. Sestop smo malce popestrili in podaljšali s povratkom po poti Spinotti. Zasluženo pivo je čakalo v Tolazziju

Vrnili smo obisk prijaznim planincem CAI iz s Vito al Taglimanto in tako se nas je na izhodišču Pian fontana v Val Cimoliani zbralo okrog 40. Vreme sicer ni ravno obetalo a k sreči razen občasnega rahlega hlajenja, nekih padavin ni bilo. Kaki obširni razgledi so sicer umanjkali zaradi meglic-posledice nočnega dežja in velike vlage. Pot po dolini jesenov vodi mimo planin Laghet di sot in Laghet de sora, kjer se z uhojene stezice zavije levo na travnata pobočja s komaj sledljivo stezico pa še ta se počasi izgubi ko se prične vršni vzpon po skrotju in na koncu krušljivih skalah. Žal so bili razgledi z vrha omejeni na Cimo dei preti in Durrano, poleg tega pa še na podnožje Antelaa in del Marmarol. Povratek smo izvedli po isti poti, manjši del pa po opuščeni varianti skozi Val dei Drap. Lepi kraji, že večkrat obiskani pa še precej je v planih

Kolikor se spomnim je zadnje neplačljivo parkirišče za to izhodišče pri sp postaji žičnice na Prati di Croda rossa-Rudi hute na levi strani. To pomeni dodatna 2km po cesti ob potoku-če je tudi steza niti ne vem, ker sem tam vedno parkiral pri Dolomiten hofu oz koči na plačljivem parkingu čez potok desno.

Lepo, kot ponavadi; glede na to, da napovedujeta nadaljevanje tam okoli, bi predlagal še ferato delle forcelle. Na gamsji škrbini-Forcella camoscio kar naravnost po grebenu v vzhodni smeri. Ni neke hude zahtevnosti. Pa še pri koči Bullele-Pian di cengia levo kratek skok pol ure na Oberbacheren spitze v smeri Cime una. Seveda, če nista vse to pri vajinem vandranju že predelala Aja pa še nekaj; La lista te res potegne za nos, a v bistvu tu ne gre za nek vrh pač pa greben po katerem vodi praktično vodoravna steza
srečno in zanesljiv korak še naprej

Star srbski pregovor ne pravi zaman: J....š ali ne j...š, k....u se čas hitro isteče.

Mi smo avgusta 20 šli tam mimo na Vevnico -opis ture je pod tem naslovom, in se križa dobro spomnim. Do tja smo se vzpenjali po lepo prehodni in sledljivi mulatieri ki poteka po levi strani grape, dol pa po tu opisani poti. Odcep proti Kotovemu sedlu je lepo označen, dočim je bil proti V koncu špici neopazen a je kolega poznal pot.

Sem član Pzs od leta 1970 in že par let razmišljam o smislu članstva. Po kočah ne spim, vodnikov na turah ne rabim, ostaja le druženje a to lahko opravimo na turah brez razpisa...
Pzs naj kar skrbi za muzej in hodi prikimavat občinarskim oderuhom pri tako imenovanem umirjanju prometa in obiska. To in zapravljanje denarja od članarin je edino kar jim gre od rok.

a si sestopil z Rodice?

Čestitke, sam bi jo sicer ubral v nasprotni smeri, kajti vzpon po tistem šodru na F delle sasse mi je odvraten. Zanima me o katerem prečenju, povezavi pišeta. Po mojem sta obdelala celotno Aleghesi v sestopu in nato zavila desno na 557?

Visoka polica ali Cima delle cenge?

Včeraj je bil pravi dan za ponovitev ture; začeli smo pozno-po italjansko. Novost je, da so tiste lojtre na začetku nadomestili s skobami ob jeklenici. Drugih sprememb na poti ni. Sestopali smo mimo Casteliere na pot 15B in na pivo v Rudihute. Ostalo se vidi iz slik

Človek v 15 letih tudi malo pozabi kako gre pot pa sem bil malo v dvomih, ko smo na pl Chiansavait zavili na pot proti Biveri. Markacije so po bovško bolj kot ne samo še zadnji ostanki barve, a je pot lepo sledljiva. Od sedla gor so slabše shojene ene tri variante. Razgledi z vrha so bili precej omejeni, zato smo kmalu prečili na sosednji Clapsavon, kjer pa nas je zagrnila megla. Na spustu že pod melišči nekje po 12h srečujemo prve planince.Vse tri planine lepo urejene in polne goveda. Še obvezni postanek v Saurisu na zahre za zaključek

Sicer se v koči redko ustavim a lani smo tam za 4 kave, malo pivo in solo ali ledeni čaj, plačali 11eur. Le teden prej pa na K podih za dve kavi in eno travarico 10eur. Mogoče so menjali oskrbnika in se jih je za izognit
srečno na nadaljevanju poti

Mislim, da ni tako. Na sliki je Cresta verde, desno v dalji se vidi Rauchkofel. Visoka gora v sredini je Creta di Collina, dočim se Kellerspitzen ali Creta di chianevatte ne vidi!
Sicer pa lahko nadaljuje Silvester saj je že s prvim zapisom povedal dovolj

Od Colinette proti Colini

Na Zelenem grebenu

Ja, Bojan prav imaš, 4 in 5 je v Cimi Sappadi, eni lepših Karnijskih vasic.
Lynx, nisem neki veliki poznavalec gorskih rož a mislim, da rožic takih barv pri nas na višini 2400m nisem srečal.