mirank - Zadnja sporočila

Kot večino tur v tej skupinici tudi tokrat začnemo pri koči Tolazzi in malce pred planino Moraretto zavijemo na dostopno cesto za kočo Marinelli. Kmalu za ovinkom zavijemo na zaraščeno stezico po smeri turnih smukov in kmalu zagledamo naš cilj. Po prečkanju glavne steze za Coglians preseneča število planincev v naši smeri, no kmalu se izkaže da dva gresta plezat, trije pa so zgrešili pot. No na koncu kratki polurni zahtevnejši vršni del premagamo in na ošiljenem vrhu potem v lepih razgledih uživamo sami. Lep vrh, malce siten je le srednji del vzpona a ob robu melišča gor kar gre. Hecno je to, da večina vpisov obelodani, da so na vrhu po pomoti, ker so bili namenjeni drugam. Sestop smo malce popestrili in podaljšali s povratkom po poti Spinotti. Zasluženo pivo je čakalo v Tolazziju

Vrnili smo obisk prijaznim planincem CAI iz s Vito al Taglimanto in tako se nas je na izhodišču Pian fontana v Val Cimoliani zbralo okrog 40. Vreme sicer ni ravno obetalo a k sreči razen občasnega rahlega hlajenja, nekih padavin ni bilo. Kaki obširni razgledi so sicer umanjkali zaradi meglic-posledice nočnega dežja in velike vlage. Pot po dolini jesenov vodi mimo planin Laghet di sot in Laghet de sora, kjer se z uhojene stezice zavije levo na travnata pobočja s komaj sledljivo stezico pa še ta se počasi izgubi ko se prične vršni vzpon po skrotju in na koncu krušljivih skalah. Žal so bili razgledi z vrha omejeni na Cimo dei preti in Durrano, poleg tega pa še na podnožje Antelaa in del Marmarol. Povratek smo izvedli po isti poti, manjši del pa po opuščeni varianti skozi Val dei Drap. Lepi kraji, že večkrat obiskani pa še precej je v planih

Colina, ena simpatičnih vasic pod Cogliansom je bila naše izhodišče. Parkiramo na trgu sredi vasi, seveda nas ne pričaka noben oderuh, tudi ni nobene prepovedi. Izhodišče poti 176-pot krokarjev, je malo niže po cesti proti Tolazziju, pri hiši Edelweis. Steza sprva skozi gozd nato po širnih planjavah privede na greben pod vrhom Sasso nero, kjer je polno ostankov vojne. Glede na to, da je bil greben prva frontna linija, je razumljivo, da dostop na vrh sledi starim vojaškim prehodom, ki pa niso glih za vse. Sestopali smo po poti 176a na sedlo Ombladet, ker pa so bili razgledi z vrha bolj omejeni, se odločimo, da vrh Ombladet izpustimo in se po poti 141 spustimo direta v vas. Malo niže nas na planini Chiampel čaka presenečenje, saj čredo ovac poleg treh kužkov varujeta dva črna pastirja.

Od višine cca 1600 do 1400 smo jih danes nabrali par kil a samo pod smrekami, pa se več kot 10m nismo oddaljili od steze nikjer

Niso samo angležarji, so tudi od drugje, vsaj zadnjič so bli. Srednjo kočo koristijo jamarji odesna je zavetje v slučaju neviht, kaj je v levi pa ne vem.

Še prej je treba na državne se pravi naše stroške cesto asfaltirat...

Eh, ne pravijo zastonj Angleži, da če si lev rjovi, če si osel je bolje bit tiho

Leta nazaj, še v Yugi ko smo še smo hodili v Bologno na sejem samo gledat opremo je bilo parkiranje okoli sejma zastonj. Od nas je plačal samo enkrat naš kolega h kateremu je pristopil nekdo z nekakšno torbico in mu pobral za parking ga je po Z101 prepoznal za potencialno žrtev. Zdej za letos ne vem kako je v Dolomitih, ker tam nisem bil, pa tudi ne mi
slim it konec julija ali avgusta v času navala. O plaćljivih lokacijah tam in v Karniji sem že prevečkrat pisal.

Kako je v Italiji plačljivo pišejo tisti, ki tam niso bili. Praktično vsi prelazi so zastonj, sicer bi jim oštirji zaradi izgube klientele odrli kožo.
To kar izumljajo naši bebci na Vršiču je unikum, pa še zmanjšajo število parkirišč. Tudi ne razumem , kako to dovolijo upravljalci koč, saj jim bo posledično drastično upadel promet

Prav nič ne spremeni, kdo je upravljalec parkirišča. Pokvarjenec je in bo tak ostal. Po opisu je mož celo plačal, resda malo neroden a tako se turizma ne ne gre.

Nadaljuj

na vrhu....

Se spomnim leta 84 na Plitvicah, ko sem ženi povedal v našem jeziku kaj je rekla receptorka, je ta rekla: Ako je strankinja je druga cena
Prihajamo na tiste čase ali kaj?

Krn

par današnjih

Ta kranjska lilija s 15 cvetovi ni rekorderka, več kot 20 jih je imela ta ob poti na Krn par let nazaj. žal je bila že malo v fazi odcvetenja.

Zagotovo, enega takega sem srečal v zavetišču, ko sem vstopil je bil notri na keramiki v derezah. Na mojo pripombo o neprimernosti početja pa je še pohodil-ne brez sledi, leseno klop aja, ne nanaša se na to zavetje