lijaneja - Zadnja sporočila

v majskem Planinskem vestniku o preživetju v snežnem plazu na Norveškem.

Vabljeni na enega redkih pohodov, ki so se obdržali iz hribovskih najlepših časov.
https://www.pzs.si/koledar.php?pid=23729

Te bomo držali za besedo!

Najbolje, da kreneš z izhodišča ob 20h. Boš prihranil na kremi in pijači.

Hvala, Jure!
Mi pa še sedaj ni jasno, kako sem pred leti splezal nanjo direktno z melišča Zadnjega dolka?? Pa seveda dol tud

Sl. 20 - saj do tam je najtežje. Višje greš, boljša je skala.

Poletje je tu, z njim pa vročina, ki tudi nižjim hribom ne prizanaša.
Včeraj sem šel gor čez Dol, saj mi je letna karta za nihalko potekla že konec junija, zato sem kupil novo. Kar prijeten hlad, na Dolu že tolikšna trava, da se nisem videl iz nje, krav pa nikjer. Vse do Gradišča se nisem nič ustavljal, ob dobrem filingu sem bil gor v uri petintrideset. Zaležim kar na klopci, saj naslednje četrt ure ni turistov. Danes udarim klasiko od Vegrada, do Primoža nekaj znancev, naprej nikogar več. V Jarškem me je presenetila Lidija, saj sem bil prepričan, da je Soklič na Velki zaključil. Avtobus mi je spet ušel, zato se do avta zapeljem s sopotnico iz nihalke. Tako intenzivno sva čebljala, da bi se kmalu odpeljala mimo mojega avta....

Javorov vrh.

Bojan, saj to je mislil čez Brinovo glavo, kjer je pol manj šodra. Zame preostaja edina varianta mimo štirice, ki je malce daljša in čez Škrlaticino ramo v Kotel ter iz njega na sedelce med Rokavoma.

Imaš prav, Drago, vendar je moja ura že krepko čez dvanajsto za tam čez.
Ja, v zadnjih letih (zimah)je bilo Babno polje še malce hladneje od mojega kraja.

Vsekakor so sedaj drugi časi.V zgodnjih šestdesetih smo se mulci še tik pred prvim majem kepali na poti iz šole. In to na nadmorski višini 730metrov.

Drži. Slikca je za kakšne tri stopinje zasukana.

Lepo si se poglobil v pisanje. To cenim. Ozebnik je za moje pojme po koncu maja prenevaren, pa še zima mora biti s snegom kar radodarna. Zg. del ozebnika je namreč najprej kopen in žal tudi najbolj strm, kjer kamenje nima nikoli obstanka. Tudi če jo srečno odneseš glede samega proženja kamenja v ozebniku, ti preti še nevarnost projektilov s strmin Rokavov, še posebno, če je kdo v steni. Povej mi, prosim, če ste kaj pokukali proti Kotlu, saj s te strani ne rabiš železja in je veliko bolj varno, žal pa tudi dooooolgo.

Samo dober kilometer sva bila narazen in 130 višincev. Pred mobi dobo, ko smo s seboj nosili UKV postaje, bi se zagotovo slišala.

Leto je naokrog in spodobi se, da grem na obisk k prijateljici.
Kdor nima več v nogah, ima pa rezerve v času, zato štartam s parkinga pod tretjo vršiško serpentino že malo po peti uri. Edino ravninsko pešačenje, ki ga ne kolnem je hitro za mano, pobožam psa pred bajto ki še malo dremucka, drugega pa nisem opazil. Presenečala me je zares prijetna svežina, najbolj pa sem vesel hoje po senci, saj me prvi sončni žarek oplazi šele na višini cca 2300m. Po odloženih mokrih cunjah in flaši vode sem se počutil kot opica v lahki plezariji zadnjega raztežaja pred vršno planoto te mogočne gore. Cunje so kajpak spet mokre in z njimi prekrijem nekaj skalc. V dolgi majici in spodnjicah obvezno do čoka, med kratko plezarijo me je motil telefon, ker ga nisem imel kam vtaknit. Tokrat so bili razgledi zares unikatni, me pa močno jezi, da se telefon, ko je preveč toplo (svetlo) avtomatsko zatemni in ne vidim ničesar, zato ga poskušam čim bolj natančno usmeriti v objekt. Žal mi vedno ne uspe. Je bilo pa obiska za 300% več, kot v sredo na Mali Ponci. Kar 1.20h sem vztrajal na gori, vračam se po isti poti. V bivakcu, tako ljub mi je edino še v Kočni, v prijetnem hladu celo malo zadremljem. Prav nič se mi ne mudi, sestopam počaaaasi, pred kočo v Krnici dokončam s sendvičem in ga zalijem s pirom, ki se hladi v koritu. Za finalni del ture zaključim pri avtu v Pišnici, v tomfu se do vratu trikrat potopim za petnajst sekund. Vse do Dani sem vozil kot prerojen...

Še enkrat hvala, Zdravko. Poleg užitka v naravi imam veselje tudi objavljati in upam, da bom vsaj še kakšno leto imel dovolj 'gradiva'.
Hvala tudi tebi, Kostja. Tudi jaz bi lahko v sredo poskrbel za to, pa mi na kraj pameti ni prišlo. Mogoče bi bilo kaj drugače, če bi pred turo prebral staro poročilo.

Ja, z občinske uprave so nekoga poslali s kanto barve v hrib. Tipa je treba iskat po umobolnicah, ča je kakšen psihič kdaj nekontrolirano zapustil institucijo.