branko.temlin - Zadnja sporočila

V nedeljo, 25.10.2015 smo prehodili po Prekmurju Lipouvsko pout, 14km dolgo in le 5-6m vzpona. V začetku nas je malo ovirala megla, pozneje pa se je pogled razširil po prekmurski ravnini. Zelo zanimiva ravninska pot med polji in gozdovi. Nekaj fotografij na www.pdmaticams-drustvo.si/

20.10.2019 Za ta čas še kar toplem jutru štartamo pri Koči pod slapom Rinka. Pogledi proti vrhovom niso nič kaj obetavni, piha, zamegljeno. Prvi postanek ob slapu, nato ob izviru Savinje, kjer smo se oskrbeli z vodo, obisk Frischaufovega dom, nato proti Savinjskemu sedlu in malo za odcepom za Mrzlo goro desno smo zavili levo v smeri Rink. Zanimiva pot, plezaš gor, pa dol, pa gor, pa prideš do okna, skozi katerega se zaradi megle nič nevidi, nadaljuješ s plezanjem – vzpenjanjem in prideš na vrh Koroške Rinke – Križa. V zelo gosti megli in ostrem vetru sledi spust med Kranjsko in Štajersko Rinko do poti od Turskega žleba proti Skuti, nato še poleg goste megle in orkanskega vetra sledi skok na Tursko goro, vrnitev z gore in spust po Turskem žlebu, postanek ob spomeniku, pa spust po zelo slabi pastirski poti do parkirišča. Gornji del Turskega žleba – krušljivo melišče je zdaj opremljeno ob zahodni steni z jeklenico, pastirsko pot pa odsvetujem. Fotografije: http://www.pdmaticams-drustvo.si/

Tudi mi smo se povzpeli 8.10.2019 na Debelo peč in sicer po lovski poti od Kovinarske koče v Krmi. Skoraj do vzpona, prihoda na markirano pot Blejska koča - Debela peč smo tavali v megli.Ob vzponu so nas presenetili gamsi in nam poslali kar nekaj kamenja. Sledil je sončni, nekoliko vetroven vzpon na Okroglež, Debelo peč, Brda in spust po markirani poti z Lipanjskih vratc v Krmo. Nekaj planincev smo srečali le na grebenski poti proti Debeli peči. Lep enodnevni pohod. Fotografije na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

5.10.2019 vzpon na Krn. Start ob 6.45 Koča pri Savici, ob 8.38 Dom na Komni s počitkom do 8.55, Vratca (Bogatinsko sedlo) ob 9.55, ob 10.30 planina Prehodci, ob 10.35 levo odcep za Peske s poti Prehodci Krnsko jezero, ob 12.25 spomenik prve sv. vojne na Peskih kjer pot pravokotno obrne v smeri Batognice. Ob 13.00 Prag – sedlo med Peski in Batognico, ob 13.40 Krnska škrbina – sedlo med Batognico in Krnom, 14.10 vrh Krna, ob 14.20 spust h Gomiščkovemu zavetišču pod Krnom, ob 14.30 zavetišče, 14.40 od zavetišča proti Krnski škrbini, 14.50 škrbina, 16.05 Krnsko jezero in ob 16.20 cilj, Koča pri Krnskih jezerih, skupno 9 ur 35min. Do spomenika 1. sv. Vojne je bilo fantastično, sončno, ne preveč vroče in zelo razgledno, naprej čez Peske, Batognico in Krn vetrovno in megleno, pod Krnsko škrbino pa spet lepo, brez megle in topleje. Do Krnske škrbine nisem videl nobenega pohodnika. Nikjer na poti ni vode!!!! Fotografije na http://www.pdmaticams-drustvo.si/.

26.9.2019 Delno krožna pot čez Komarčko do Črnega jezera 1294m, Koče pri sedmerih jezerih 1685m, naprej do Zasavske koče - Prehodavci 2071m, sledi vzpon na Veliko Zelnarico 2320m, spust čez Malo Zelnarico 2310 mimo Kopice, vzpon na Veliko Tičarico 2091m (pot ni markirana), skok na Malo Tičarico 2071, spust čez Štapce do Dvojnega jezera in spust čez Komarčo. Začetek zmernega tempa pohoda brez večjih postankov ob 7.00 in prihod na cilj ob 19.10 uri. Vreme, razgledi, temperatura fatastični, razen nekaj tujcev cela pot brez gruč obiskovacev v tem predelu Julijcev. Nekaj fotografij na
http://www.pdmaticams-drustvo.si/

Rjavina čez Teme. 19.9.2019, start ob 7.oo v Krmi – Pri lesi, vzpon v smeri Prgarice in pred Prgarico zavili na slabo sledljivo potko skozi Travno dolino mimo dotrajane lovske koče do Zgornje Krme, v Zg. Krmi prišli spet na markirano pot pa spet zavili na potko mimo Vel. Pršivca, nato se po položnem žlebu povzpeli v bližino Temena kjer so še vedno raztrošeni deli strmoglavljenega ameriškega bombnika marca 1945, umrlo je 11 članov posadke - ?. Po ogledu delov letala smo se povzpeli čez melišče in se čisto ob steni povzpeli na travnati del Temena. Sledil je direktni vzpon na Rjavino, nekaj časa po zelo strmem travnatem terenu, kateri se je čez čas spremenil v krušljivo skalnatega, vrh ob 13.00 – počasna hoja. Spust po markirani poti do Dovških vratc in naprej do Prgarice in Krme. Vreme nam je nagajalo, megla, proti vrhu kar precej hladen veter. Vzpon na Teme se mi ne zdi toliko zahteven, izpostavljen, kot vzpon po travnatem in krušljivem terenu naprej proti vrhu Rjavine. Nekaj fotografij http://www.pdmaticams-drustvo.si/.

Tridnevno grebensko vandranje po bohinjskih vrhovih. Prvi dan Podbrdo, Sedlo nad Kalom, Babji zob, Rušni vrh in Črna prst. Drugi dan Konjski, Poljanski in Matajurski vrh, Vel. in Mali Raškovec, Suha Rodica, Rodica, Mala Rodica, nato čez Suho in pod Šijo na Vratca, Vogel in spust skozi Krnico na planino Razor - spanje.Tretji dan s planine Razor po E7 nad Grantom in Rutom do Stržišča, Kala, ter čez sedlo v Podbrdo. Fantastiča tura za mir in užitek v gorah, še posebno, če je vreme tako, kot je bilo te tri dni. Nekaj fotografij na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

V ponedeljek 5.8.2019 zgodaj zjutraj v miru in tišini vzpon na Jalovec z Vršiča, čez Goličico mimo stalno zaprtega Ozebnika. Do vrha so bili v pomoč oblaki, ki so delno zakrivali pekoče sonce, čiste hoje 4ure 45min. Z vrha krasen razgled na vrhove, ki so se vzpenjali iz megle. Spust do Špičke in v Trento - Koča pri izviru Soče 3ure 40min. Pot čez Goličico in spust proti Špički se mi zdi bolj zahteven od samega vzpona na vrh Jalovca. Nekaj fotografij na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

20.7.2019 sva tudi prehodila isto pot z vloženimi malimi brezpotji. Sonce je žgalo, ni pomagala višina, fantastični razgledi, mir in tišina. Nekaj fotografija pa na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

V nedeljo 14.10.2018 smo se odpravili od Doma planincev do koče na Klemenči jami, nato na pot Škarje-Škrbina in pred koncem Škrbine zavili levo proti ostenju Krofičke. Malica oziroma okrepčilo, nato začetni strmi vzpon ob pomoči zelo dotrajanih jeklenic, sledi poševni vzpon čez Travnik v smeri vrha Krofičke. V lepem sončnem vremenu, suhi travi in skali ni preveč težek vzpon, ni pa za začetnike ali vrtoglave. Spust s Krofičke po markirani poti pa tudi ni čisto enostaven. Nekaj fotografij na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

Zelo spolzko, vlažno listje, skale in korenine, še kar višje od tega odcepa. Proti Debelemu kamnu pa je bilo že OK.

Včeraj, 10.10.2018 smo bili na Triglavu, dokler ne bo padavin NI potrebna zimska oprema - dereze, cepin, ker snega ni. Startali v dolini Kot, mimo Debelega kamna in vrtače Pekel do Staniča, nadaljevali do Kredarice pod Rž-jo po nemarkirani slabo shojeni poti, vzpon na Triglav, spust po Škrbini do Planike, prehod pod M.Triglavon na Kalvarijo, čez Reške pode skozi Dovška vratca nazaj v dolino Kot. Na vrhu je bila tudi ekipa POP-tv, katera je pomagala in spremljala slepo Ireno Temlin iz oddaje Dan najlepših sanj na vrh Triglava. Lepo sončno vreme in fantastične temperature za ta letni čas. Nekaj fotografij na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

23.09.2018 smo malo vandrali okrog in po Raduhi. Od kmetije Bukovnik do koče Grohat, nato čez žleb po Hojnikovi poti na Lanež, do žleba smo malo šli po brezpotju, z Laneža nato na Jelovec, spust na kočo Loko, vzpon čez planino Arto na Raduho ter spust čez Durce na Grohat in do Bukovnika. Zjutraj je vreme bolj slabo kazalo, megla, možen tudi dež, se je pa okrog desetih spremenilo v lep sončen dan s primerno temperaturo za pohajkovanje, ni pa bilo navala planincev. Nekaj fotografij na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

09.09.2018 bili na Triglavu - nekaj zelo manjka. Trasa Krma-Prgarca-Kredarica-Triglav-Planika-Konjsko sedlo-Kurica-Prgarca in v dolino. Vreme, razgled fantastičen, na celotni poti ogromno nepoučenih obiskovalcev gibanja v gorah, izgleda pa, da je postal sam vrh tudi zbirališče idiotov, ki marsikaj prinesejo na vrh, senčnik, napihljive balone, pač s čim pametnim drugače niso sposobni vzbuditi pozornosti....
Nekaj fotografij http://www.pdmaticams-drustvo.si/

V nedeljo 19.08.2018 smo iskoristili verjetno zadnji lepši konec tedna, se zapeljali na Mangartsko sedlo, uradno je pot čez podor (nič nevarno) do sedla zaprta je pa vseeno bil promet kot v mestih. Pot smo nadaljevali-spust do bivaka Nogara, vzpon po ferati, na ferati nas je bilo kar precej, varovala v dosti boljšem stanju kot pred leti, nato po slovenski na vrh in spust po italjanski poti. Kaj vse vidiš na teh poteh (ne na ferati), brez čelade, brez pasov, da o obutvi sploh ne govorim. Na sedlu ob ferati je sedela družina-(tujci CZ ali SK), fantek je veselo metal kamne čez rob v ostenje ferate, drugi primer pa je bil na poti nad cesto, fantek je veselo ob spremljavi mamice metal kamenje dol po travi, katero se je kotalilo na cesto, ob opozorilu so prenehali. Moralo bi se malo opozarjati te "turistične planince" na obnašanje v gorah.
Toliko ljudi ob sicer fantastičnem vremenu na Mangartu z okolico ne pomnim. Nekaj fotografij na http://www.pdmaticams-drustvo.si/

Naprosyn, primerjaš Gradiško turo s ferato na Češko kočo. Gradiška tura je podobna drugemu delu Češke ferate, razen vstopa v drugi del-dosti težji, prvi del je pa precej bolj zahteven od Gradiške.