Danes sem se na selškega očaka podal v dežju in ga prvič zapustil z nekoliko mešanimi občutki.
Cesta katero so začeli graditi pred letom se mi zdi, sedaj sega že skoraj do Razorja ter na zelo grob način kazi prej neokrnjeno naravo. Ob njej seveda ne manjka praznih pločevink, ki kažejo kako brezbrižni smo do gora, ki naj bi jih slovenci imeli tako radi.
Ko se vračamo po drugi strani čez Povden ne morem, da nebi strmel v gromozanske električne vode, ki z pripadajočo infrastrukturo dajejo grozeč industrijski vtis.
Vem, tudi jaz rabim elektriko prav tako vem, da les daje kruh številnim družinam ampak a se res nebi dalo tega doseči na nekoliko bol prefinjen način,bol neopazno ter manj megalomansko?
Ti kraji so tako lepi in zadnjih nekaj let se razvoj zajeda tudi v prej nedotaknjene predele. Skrbi me le, da smo premalo premišljeni ter premalo pozorni do tistega, ki naj bi imeli tako radi. Odvržene smeti ob novi pridobitvi so le še dodaten klicaj.
Ker že godrnjam bi omenil še zajlo, ki so jo verjetno v dobri veri napeljali markacisti nad razorjem... Zajla v stilu tiste na grebenu Triglava je namreč od skal na katere se lahko opremo oddaljena le cirka 15cm! Je tega res treba?
Oprostite, ker sem tako negativno opisal današnjo pot, bilo je tudi veliko lepega ampak, sam imam otroke in lepo bi bilo da bi tudi oni še lahko svoj podmladek peljali kam v neokrnjeno!
Lp, Miha