Konec ceste na Vogar - Pršivec (direktna pot)

Lepa razgledna pot primerna za jesenske dni. Pri sestopu je potrebna nekoliko večja previdnost zaradi vlažnih skal in korenin.

Pretekli ponedeljek smo se povzpeli na Pršivec preko planine Viševnik. Zgrešili smo direktno pot. Bili smo očarani nad čudovitimi razgledi, ki so nam bili ta dan naklonjeni. Spustili smo se po direktni poti proti parkirišču na koncu ceste. Pot je bila suha, zato ni bilo težav, je pa na nekaj mestih potrebna precejšnja pazljivost, ker je strmina zelo konkretna.

Včeraj sem imel nekaj težav pri sestopu iz razgledne točke pod vrhom Pršivca. Šele po nekajkratnih vrnitvah na markirano pot sem našel pravo pot za sestop, ki je potekala po previsni skali.
Vsekakor pa sem zelo užival, ko sem z višine skoraj dveh tisočakov opazoval naš vikend v Ukancu. Če bi imel s seboj GSM, bi koga poklical iz vikenda in mu pomahal iz te višine.

Mogoče res ne spada sem, toda ob vseh teh prelepih slikah in opisih se velikokrat vprašam, kdo vse te poti prehodi in nam potem poroča na tem portalu.

Vse čestitke urednikom.

V soboto sva bila s punco na Pršivcu po direktni.
Pot je v celoti kopna, le po kotanjah se še najdejo snežne krpe.
Cesta je v odličnem stanju, prav tako pa tudi pot proti vrhu.
V gozdu proti vrhu me je "pozdravila" divja kura in pa precej pomladanskega cvetja z avrikljem na čelu.
Na vrhu je bilo božansko - mir, razgledi in vreme.
Nazaj sva se vračala mimo planine Viševnik, kjer je po poti na planino še kar nekaj snega, ki se predira do riti. Na travniku nad planino Viševnik sva iskala svizce, ki so sicer bili glasni, a so se uspešno skrivali...
V glavnem, čudovit izlet!

Zdi se mi prav, da malo poudarimo izpostavljenost in strm vzpon nekaj 10 metrov pred samim vrhom. Sicer je ob lepem vremenu, kot smo ga imeli včeraj z družbo nepopisno lep, vendar pa tisti, ki imajo vrtoglavico z veliko pazljivostjo prehodijo zadnje metre, celo malo je treba poplezati, palice so v tistem trenutku bile odveč. Vračali smo se po daljši poti čez planino Viševnik, ker vrtoglavica prijateljem ni "dovolila" da bi se vračali po direktni. Varnost je na prvem mestu!

Nepozabno. Včeraj smo naredili "krožno" s postankom pri dežurni oskrbnici na Planini Viševnik. Gospa Valerija nam je polepšala dan. Pogled na jezero s te perspektive je še poseberj impresiven. Še pridemo.

Da ne bo nesporazuma; opisujem pogled z vrha Pršivca, ne z varne visokogorske planine Viševnik

V sredo smo se po tej poti povzpeli na Viševnik. Razgledi so bili res čudoviti, zadnji izpostavljeni vzpon pa je bil manj problematičen, kot smo pričakovali, vsaj za vzpon v suhem vremenu. Spusta po tej poti si vseeno nismo želeli, zato smo se vrnili po nekoliko manj slikoviti, a vseeno lepi poti čez planino Viševnik. Podrobnejši opis naše poti s slikami je na voljo tule.

Pozdravljeni.
Zanima me, ali se tisti izpostavljeni strmi del po grebenu da obhoditi. Mihelič v vodniku Julijske alpe namreč navaja: "nekoliko višje (že nad odcepom proti Viševniku, op. a.) se naša pot razcepi. Leva steza se oprime strmega, izpostavljenega grebena, ki pelje naravnost proti vrhu, običajna, lažja pot pa obide to strmino z zavojem v desno".
Glede na to, da ta "zavoj v desno" niti v opisu poti niti v komentarjih ni nikjer omenjen, me zanima, če sploh še obstaja in če je označen.
Hvala za odgovore in lep pozdrav.

Zanimajo me razmere za pot iz Vogarja na Pršivec.

Pot je v spodnjem delu se neociscena, nekaj podrtih dreves je se. Od parkirisca naprej pa ze urejena in normalno prehodna.

Pozdravljeni!
Zanima me, če je pot prestrma za vzpon z nahrbnikom za malčka?
Lp

Glej sliko 10!

Na nekaterih mestih se je potrebno plaziti pod drevjem, zato menim, da bo z malčkom to kar težak zalogaj.

Kaj smatrate pod termin LAHKA OZNAČENA POT na portalu hribi.net, NE VEM, a direktna pot na Pršivec (1:30h), je vse prej kot lahka. Je pa označena, to pa je. Pot je zahtevna, na treh koncih so sklopi 3-4 klinov, na zgornjih dveh delih gre za izpostavljen teren. Za otroka v nahrbtniku neprimerno, tudi za družine z majhnimi otroki, ki hribov niso pretirano vajeni, ni primerno.

Nekje na polovici poti poteka sečnja in spravilo lesa. Pot je postala gozdna vlaka. Hoja po tej smeri je zato manj prijetna in idilična kot je bila nekoč.

Misleč, da gre za lahko označeno pot, sem se sredi julija odpravila na Pršivec. Zadnje pol ure je ta pot praktično plezalna. Tik pred vrhom sem se morala obrniti, saj je bil teren povsem prepaden in tako strm, da se nisem upala naprej.

lina12,
ne ženi si k srcu. Vsi smo že obračali in še bomo kdaj. Na začetku, ker se nam je zdelo pretežko in je bilo premalo izkušenj, kasneje na kakem brezpotju, ker nismo našli nadaljevanja poti, ves čas pa tudi kdaj pa kdaj, ker se je vreme spreobrnilo in smo bežali v dolino ali v kočo, če je bila kje blizu. To "paše" zraven, žal. Ali k sreči, saj je to, da znaš pravi čas obrniti, dragocena izkušnja. Samo ne obupaj, v gorah je lepo, ziher se najde ogromno poti, ki si jim kos sedaj in težjih, ki jim boš kos kasneje. Srečno

Lepo je napisal turbo, to drži kot pribito. Ni uspeh doseči cilj za vsako ceno, temveč biti dovolj pameten in znati odnehati ko je treba. To ni poraz, to je pameten odziv na situacijo v kateri se človek znajde. Marsikdo tega čuta kdaj nima, ker vidi samo cilj, potem pa so potrebne reševalne akcije, bolniška ali še kaj hujšega. Gore so lepe, prav tako poti, le treba se je zavedati, da nisi v dolinskem parku in, da je treba poznati svoje zmožnosti. Nobeno pravočasno obračanje ni hudo, ker gore bodo ostale, počakale na nov obisk, človek nima vedno te sreče, da bi lahko ponovil poti. Zato brez sramu ali očitkov, ko je nekdo prepričan, da ne gre več, naj bo zadovoljen, da se je znal pravilno odločiti in se je vrnil brez osvojenega cilja, kateri ga bo čakal za prihodnjič.

Ima kdo kakšne fotografije tega strmega plezalnega dela? Iz opisa in fotografij ga ni zaznati.

Fotografija 12 je nekako najzahtevnejši del vzpona. Zelo strme trave (kolenogriz), v mokrem najmanj zoprno, če ne nevarno, sorazmerno izpostavljeno in vsekakor precej sitno za tiste z vrtoglavico, saj je jezero nekje globoko spodaj

Pot proti vrhu Pršivca vsekakor NI LAHKA je pa označena. Naredili smo krožno pot iz Planine Blato - Koča na Planini pri Jezeru - Planina Viševnik - Pršivec - Koča na Vogarju. Zavedla nas je oznaka na tej spletni strani, da je pot Pršive-Vogar lahka. Kar je napisano v marsikaterem komentarju, drži. Na trenutke zelo prepadna pot, res da z lepi razgledom, vendar ni za vsakogar. Zahvaliti se moram sopotnici, da me je pravilno usmerjala čez težji del in mi pomagala da sem ji podala nahrbtnik in palice. Ne gre toliko da se ne da prehoditi (skale so bile suhe), vendar je na določenem delu samo skala in strmi pogled na Bohinjsko jezero. Nobenega varovala, če ti zdrsne ali pa če imaš strah pred višino. Skrbniku spletne strani predlagam, da popravi oznako zahtevnosti poti. Bi bila pa to izredno lepa in praktična pot iz Vogarja, če bi bila na določenih, težjih delih zavarovana in pa ko se bo gozd obnovil zaradi sečnje in del na poti. Srečno vsem pohodnikom in po pameti.

Pot tehnično ni zahtevna, vsekakor pa je kratek zadnji del nekoliko pred vrhom zračen, pa tudi za skalco se je treba prijeti ene dvakrat. V mokrem bi znalo bit zoprno. Se mi zdi boljše iti po tej (direktni) poti na vrh, saj lahko gledaš pod noge in ne v globino. Pa potem sestopiš prek planin Viševnik in Pri jezeru nazaj do Vogarja.