Včeraj smo napravili turo iz Kosmačevega prevala po celotnem grebenu med Kotom in Vrati do Požgane Mlinarice, nato pa spust na Turkov rovt v Vratih.
Skupno trajanje 8,5 h. To je mogoče samo z dvema avtoma, enega pustiš v Kotu, drugega v Vratih. Turo smo trije zelo izkušeni planinci v celoti označili za zelo zahtevno.
1. Orientacija: že na Kosmačevem prevalu je težko izbrati pravo pot (glej slike, te najbolje prikažejo, tudi opis je dober), pot do Črne Gore je nekaj časa težko sledljiva. Ko pridemo na greben je pot zaradi samega grebena dokaj logična, vendar še vedno na mestih težko sledljiva. Občasno gremo malo na pamet in spet najdemo pot. Ko prihajamo proti Rušnati Mlinarici se prične plezanje, tam nam večkrat ni jasno po kateri strani naj plezamo.
2. Tehnična težavnost: pot je zahtevna, ker gre velikokrat gor in dol, zato izgubimo veliko več moči, kot nam obeta ''zgolj'' 1868 m visoka gora. V zadnji tretjini je veliko plezanja, varoval ni nobenih, skale so lahko zelo majave, tiste v senci tudi spolzke. Veliko se moramo prebijati skozi zaraslo ruševje, priporočam dolge hlače in čelado, s katero ''odbijamo'' veje v višini glave, tudi očala, da nas ne bi udarila veja. Na nekaterih mestih je ruševje skoraj popolnoma preraslo stezo. Kakšna praska od vej je neizogibna.
Velja torej maksimalna previdnost.
V celoti gledano je tale pot čisto divja in priporočljiva za avanturistično razpoložene izkušene planince z zelo dobro kondicijo. Malce ironično sem na desno pogledoval proti veliko višji Škrlatici in razmišljal, zakaj se veliko bolj mučim s Požgano Mlinarico ...
Za pot do Požgane Mlinarice smo porabili 5 ur in 20 minut. Sestopili smo v Turkov rovt v Vratih (probleme tega sestopa sem opisal na opisu te poti, pozorno preberite, če bi želeli sestopiti v tej smeri!).
Razgledi na grebenu so fenomenalni, od Rjavine do Kukove Špice in vse vmes. Srečno pot!
