Ishodište: Lengar (699 m)
| Širina/Dužina: | 46,4795°N 13,8696°E |
| |
Vrijeme hodanja: 3 h
Zahtijevnost: djelomično zahtjevna neoznačena staza, lako bespuće
Visinska razlika: 1000 m
Visinska razlika po putu: 1000 m
Zemljovid: Kranjska Gora 1:30.000
Preporučljiva oprema (ljeto):
Preporučljiva oprema (zima): cepin, dereze
Pogleda: 11.560
 | 1 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Iz Kranjske Gore vozimo prema Jesenicama. Ubrzo nakon sela Gozd Martuljek uočit ćemo s desne strane stari željeznički most (danas biciklistička staza) i pored njega uređeno parkiralište.
Ako dolazimo iz smjera Jesenica, ne možemo stići do spomenutog polazišta, jer ne smijemo skrenuti lijevo. Stoga moramo voziti do Gozda - Martuljka (moguće i malo prije) tamo se okrenuti i voziti u smjeru Jesenica. Nadalje, slijedite gornji opis.
Opis puta:
Sa parkirališta stupamo na biciklističku stazu, prelazimo preko željezničkog mosta te na raskrižju nastavljamo desno. Nakon nekoliko koraka hoda makadamskom cestom dolazimo do raskrižja kod znaka TNP. Tu nastavljamo desno lošijim šumskim putem koji nas nakon nekoliko minuta hoda dovodi do moćne bujice. Prelazimo bujicu, a zatim zakoračimo u kraći šumski put gdje ponovno nailazimo na šumski put. Pratimo cestu nekoliko 10 koraka, a onda nas ona dovodi do druge bujice. Tu cesta konačno završava, a mi idemo blago lijevo preko prostranog šljunčanog terena, tako da hodamo uz desni rub bujice (gledano odozdo prema gore). Nakon nekoliko minuta hoda, s desne strane bujice uočit ćemo šumsku stazu (na početku staze obično je gromilo), koja se najprije uspinje uz bujicu, a zatim skreće udesno. Dalje se uspinjemo širokom i lako prohodnom lovačkom stazom koja nas nakon kraćeg uspona dovodi do manjeg vidikovca.
Tu staza skreće malo udesno, a zatim se lagano uspinje dijagonalno. Nakon nekoliko minuta prijelaza dolazimo na djelomično markirano križanje, gdje nastavljamo ravno donjom stazom (oštro desno pašnjak Zaprete i brvnara Pri Ingotu), koja samo nekoliko koraka dalje prelazi strmu i za klizanje opasnu bujicu. Kada gazimo preko spomenute bujice, staza se sve više približava potoku Beli potok. Tijekom daljnjeg uspona sve češće čujemo huk slapova potoka Beli potok (Skočniki), kojemu se malo više jako približavamo (ako odstupimo nekoliko metara od staze lijevo možemo primijetiti i dva slapa, koji se strmo spuštaju u uzastopnim bazenima - opasno za klizanje!). I tek malo dalje staza nas dovodi iznad Skočnika, tako da gornji slap vidimo i s njegovog ušća.
Tu staza skreće oštro desno pored stare klupe i zatim se počinje umjereno uspinjati kroz šumu. Laganu prohodnu lovačku stazu pratimo oko 20 minuta, zatim je napuštamo i nastavljamo uspon lijevo po lakšem bespuću. Tijekom uspona po bespuću, tu i tamo primijetit ćemo slabo uhodan puteljak i nekoliko manjih kamenjara. Viša "staza" nas dovodi do manjeg točila, gdje postaje malo lakša za praćenje. Naprijed se strmo uspinjemo preko spomenutog oblima, a zatim prelazimo u traku grmlja, gdje je staza laka za praćenje, ali neprohodna. Kada se probijemo kroz traku grmlja ponovo stupamo na sipar, te ga pratimo do malog prijevoja, gdje je neoznačeni prijelaz. Nastavljamo desno (lijevo vidikovac na zidine Martuljkovca - 20 minuta, ravno dolje cirk Za Akom) i nezahtjevnom grebenskom stazom za nekoliko minuta dodatnog hoda dolazimo na vrh Rutarski Vršič.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
Rasprava o izletu Lengar - Rutarski Vršič
|
| darh14. 07. 2010 00:00:00 |
Opisani poti smo konec junija sledili do Skočnikov. Na žalost je del poti zaradi gozdnih del močno uničen - nekje med pogledom na Karavanke in prečkanjem jase na zgornjih slikah. Poleg tega je začetek gozdne poti ob strugi precej spremenjen in ga po tu objavljeni sliki ne bi uspeli prepoznati. Podrobnejši opis naše poti najdete tule.
|
|
|
|
| tomaž branc18. 09. 2012 00:00:00 |
Ko boste naslednjič obiskali Skočnike, ne spreglejte okoli 35 metrov visokega najvišjega slapa, ki nastane iz tistega "še enega izvira" pred lovsko kočo. Samo nekaj deset metrov se je potrebno spustiti po gozdu po rahlo vidni stezici in pogledati za rob - previdno! Brez dvoma eden najlepših slovenskih slapov!
|
|
|
|
| ljubitelj gora2. 06. 2013 00:00:00 |
V tem opisu ni opisana pot do lovske koče in slapu, le to se nahaja na levi strani skočnikov, nad njimi sem prečil in se nato povzpel po neoznačeni stezi do lovske koče, še naprej je PP pot, ampak kam pelje ne vem, od lovske koče sem se malo vrnil, nato pa ob skočnikov spustil do mesta, kjer se odpre pogled na en najlepših slapov, v mokrem nevarnost zdrsa pa tud pogled je precej globok. Spustil sem se potem po svoje, da nisem ravno hodil nazaj gor, v bistvo se najdejo na neopisanih poteh razne lovske stezice, možici, poti....Pot višje slika recimo 30 še bolj desno sem šel po eni stezici, bolj trava. Kakorkoli že tole sem napisal, če sem že tam hodil. Te slike so še pred močnimi nalivi, poplavami, Kako sem prišel do avta GM po levi strani Save Dolinke, vmes se skor do kolena udrem v blatu, steza je vidna, gozdna pot, na koncu pa je potrebno prečit vodo in še kakšno minuto in sem sklenil krog.
|
|
|
|
| Edina6. 07. 2014 00:00:00 |
Včeraj na RV po omenjeni poti, vendar v zgornjem delu drugače, čeprav sem ves čas hodila po poti ali sledila možicem. Na novo podrtega drevja tukaj ni. Pri spustu v Za Ak pa se je stari podrtiji pridružilo še nekaj novih podrtih dreves. Na obeh straneh pa prehodnost ni vprašljiva, paziti je le treba, da pri obhodih ne zgrešimo nadaljevanja poti. Nekaj vtisov je tukaj http://stezeinsledi.blogspot.com/2014/07/takoj-po-rojstvu-se-prekucnejo-v-brezno.html pa srečno na potkah.
|
|
|
|
| heinz10. 07. 2016 00:00:00 |
Ker na delu poti kjer naj bi po zgornjem opisu (zadnji odstavek) človek zapustil lovsko pot in skrenil levo na brezpotje ni oprijemljive orientacijske točke razen omenjenih 20 minut od klopce pri Skočnikih, sem po poti nadaljeval vse do vrha. Naj povem da je pod vrhom teren precej strm in zato zahteva nekaj poplezavanja po skrotovju in strmih travah. (nevarnost zdrsa) Pot se izgublja, kar naj bi pomenilo zahtevno brezpotje!
Vračal sem se po opisani varianti. Točka kjer naj bi zapustili pot in skrenili v levo se nahaja nekaj metrov za lesenim koritom za vodo s klopcami. Ta se nahaja kar nekaj več kot pa 20 minut od klopce pri Skočnikih. Na tem predelu gozda vse do melišč ni skoraj nobenega možica, pa tudi ostankov "poti" ni zaznati zato predlagam, da se od tu dalje usmerjamo rahlo v levo, ter se obenem zmerno vzpenjamo po neizrazitem gozdnem rebru ob dolinici na levi, vse dokler rahlo levo nad horizontom ne opazimo melišča. Dalje ni orientacijskih težav.
|
|
|
|
| suhy18. 11. 2018 00:00:00 |
Čudovit jesenski izlet. Od železniškega mosta po dolini Belega potoka gor, Za Akom dol, ogled slapa 2 in ob Savi nazaj do železniškega mostu. 
|
|
|
|
| Batistuta16. 08. 2020 00:00:00 |
Vsi opisi poti v dolini Belega potoka in dostop na Rutarski Vršič so naravnost katastrofalni. Danes sem napravil krožno turo, se vmes veliko izgubljal, hodil na pamet itd. Na koncu sem prišel na cilj in tudi varno sestopil. Problem je v tem, da so steze na zemljevidu PZ vrisane napačno, ter da je ogromno stez in opuščenih gozdarskih vlak, ki te zavajajo. Na stezah je ogromno podrtih dreves, včasih tudi podrto celo pobočje, tako da je nemogoče slediti poti. Z veliko kondicije, potrpljenja in volje do hoje na pamet, je možno priti do vrha. Za tiste, ki ne ljubite izgubljanja in orientacije, priporočam pot iz Za Aka, ki je lažje sledljiva, postavljeni so možici, nekaj pa sem jih postavil danes tudi sam. Rutarski Vršič ima dejansko dva vrhova, ne vem, kateri je višji. Na nobenem danes nisem mogel najti vpisne skrinjice, mogoče jo je odnesel svizec. 
|
|
|
|
| djimuzl17. 08. 2020 00:00:00 |
Glede na to, da so opisi za poti na teh straneh "fiksni" - tale je nastal najmanj deset let nazaj; prvi podani komentar na to pot je iz julija 2010), je povsem jasno, da je od časa, ko je komentar nastal, na poti lahko prišlo do veliko sprememb - še posebej, če gre za pot, ki ni vzdrževana v smislu markiranih planinskih poti. Ravno zato je tu podana možnost komentiranja in "posodabljanja" informacij o trenutnih razmerah na poteh. Bolj "katastrofičen" je tvoj komentar, saj za težave pri orientaciji najprej krivi slabe opise, to pa utemelji v slabem kartografiranju in gozdnih delih.. Kako torej?  Vpisne skrinjice ali svizcev pa tam nikoli ni bilo. 
|
|
|
|
| Pastirica17. 08. 2020 00:00:00 |
5. in 10. julija letos je vpisna skrinjica bila,tam sem tudi zasledila poimenovanje Rutarški Vršič.
|
|
|
|
| JusAvgustin17. 08. 2020 00:00:00 |
Rutarski Vršič je samostojen vrh na katerem se nahaja vpisna skrinjica. Pot mimo lovskega štanta je čisto lepo sledljiva in nekomu ki ima vsaj malo čuta za orientacijo ne predstavlja problema.
|
|
|
|
| Jusk18. 08. 2020 00:00:00 |
Jaz sem lani šel tako naključno po tej poti,sem bral o njej in se odločil da grem pogledat.,na začetku je bila lepo sledljiva pot,višje pa mimo nekaj podrtih dreves,iskanje nadaljevanja..ampak na vrh sem prilezel nazaj dol pa sem zgrešil in sem šel po brezpotju dol po pobočju dokler nisem našel te poti ki me je pripeljala do tiste poti ko sem šel gor..veliko neoznačenih poti tam gor hočem reči..
|
|
|
|
| ppegan19. 08. 2020 00:00:00 |
Jst sem šla na Rutarski Vršič mimo Skočnikov prvič s poznavalcem, tako da je blo simpl. Drugič sem peljala kolegico, tretjič pa starša. Ob tretjem obisku je bilo po vetrolomu polno podrtega drevja, dejansko celo pobočje, kot piše predhodnik, tako da je bil prehod in iskanje poti kar otežen. Ker pa sem približno vedela, kje pot gre in v katero smer je treba, nismo imeli večjih težav. Še najbolj smo se namatrali s prehodi čez, pod in mimo dreves. Sestopili smo nato za Ak, kjer je pot lepo sledljiva in omožičena.
|
|
|
|
| Pastirica19. 08. 2020 00:00:00 |
Sama sem opise dobila tukaj in GPS sled s te strani, potem je pa ratalo to, malo za tem pa še to. Nekaj iskanja je obakrat bilo ampak je bilo vredno. Samotni in odmaknjeni predeli.
|
|
|
|
| Jusk19. 08. 2020 00:00:00 |
Ko sem bil jaz lani tukaj,sploh ne vem po kateri poti sem šel,ni bila ta v opisu,sicer začetek isti,ampak kasneje pa po neki drugi poti,vem da nisem šel mimo skočnikov,pač bila je še ena neoznačena pot,vmes jo je bilo treba kar malo iskati,tudi podrtega drevja na poti veliko..tik pred vrhom pa naravnost gor po strmih travah..razgled z vrha pa res fajn,meglice so bile po dolini
|
|
|
|
| ppegan20. 08. 2020 00:00:00 |
@Jusk, po opisanem si šel mimo Skočnikov, samo našel jih nisi  Nekaj časa si verjetno hodil nad potokom, za najvišji slap Skočnikov moraš pa itak mal s poti zavit, da ga najdeš
|
|
|
|
| Jusk20. 08. 2020 00:00:00 |
Tudi to je možno ja
|
|
|
|
| JusAvgustin21. 08. 2020 00:00:00 |
Lahko greš po levi strani struge mimo Katarze in Stiriofobije in se prebiješ skozi rušje do V Skočnikov. Sestopiš po lovski mimo lovskega štanta.
|
|
|
|
| Majdag22. 08. 2020 00:00:00 |
Ko sva šli midve s sestro ( blog zgoraj), sva hodili po opisu poti. Res bo tri leta od tega, ampak nisva imeli težav. Stezice pa so po lovskih potkah večinoma nekaj časa vidne, pa jih spet ni. V temu je čar. Le tisti možic levo, pri skočnikih je malo begal..
|
|
|