NC Planica - Mala Ponca (ob skakalnici)
Ishodište: NC Planica (931 m)
| Širina/Dužina: | 46,476°N 13,7241°E |
| |
Ime puta: ob skakalnici
Vrijeme hodanja: 3 h 10 min
Zahtijevnost: zahtjevna neoznačena staza
Visinska razlika: 994 m
Visinska razlika po putu: 1040 m
Zemljovid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 20.451
 | 4 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
A) Prvo se vozimo do Kranjske Gore, a zatim nastavljamo vožnju prema Ratečama. Kada dođemo do kružnog toka kod Rateča, idemo na izlaz u smjeru Planice. Slijedi nešto uspona i dolazimo do velikog parkinga kod Nordijskog centra Planica gdje parkiramo na parkingu koji se plaća. Cijena za osobna vozila je 2,5 eur/dan (rujan 2019.).
B) Preko graničnog prijelaza Rateče vozimo se u Sloveniju, a zatim ubrzo idemo desno prema Planici. Slijedi nešto uspona i dolazimo do velikog parkinga kod Nordijskog centra Planica gdje parkiramo na parkingu koji se plaća. Cijena za osobna vozila je 2,5 eur/dan (rujan 2019.).
Opis puta:
Sa parkinga idemo pješice do podnožja letjelice, gdje počinjemo uspon po stepenicama (ne po metalnim).
(U slučaju da je staza po stepenicama zatvorena, do skakaonice se penjemo makadamom koji počinje prije prvih skakaonica.)
Slijedi strmi uspon desnom stranom skakaonice, kod RTV tornja staza skreće blago udesno i neko vrijeme prelazi u šumu. Malo više dolazimo do makadamske ceste koju pratimo lijevo (do ovdje se može i cestom koja počinje prije početka skakaonica), a zatim brzo dolazimo do skakaonice skakaonice. .
Ovdje ispod skakaonice prelazimo s druge strane skakaonice i ponovno se počinjemo uspinjati po drvenim stepenicama. Nakon nekoliko minuta daljeg strmog uspona dolazimo do vrha rampe, odakle se otvara lijep pogled na skakaonicu i Planicu ispod nas.
Od vrha rampe, do koje možemo doći i sjedežnicom, nastavljamo širokom stazom, kojom se u kosom usponu desno uspinjemo na cestu koja vodi iz Rateča.
Kada dođemo do navedenog puta, pratimo ga lijevo, te hodamo još nekoliko minuta ili do mjesta gdje se počinje spuštati prema potoku Beli potok.
Na navedenom dijelu nalazi se manje raskrižje s kojeg nastavljamo blago desno po kolovozu koji se uspinje paralelno s bujičnim jarkom potoka Beli potok. Na obližnjem križanju idemo ravno, kada kolovoz prestane idemo lijevo utabanom stazom uz koju se nalazi mala grmlja, a na stablu uočavamo i crvenu strelicu. Slijedi kosi uspon lijevo gdje prelazimo preko nekoliko bujica među kojima je i glavno korito potoka Beli potok. Kada se staza izravna, slijedi još nekoliko križanja, a zatim se uključujemo na lovačku stazu koja počinje malo dalje od skakaonica u Planici.
Tu nastavljamo oštro udesno i najprije još uvijek prelazimo neke vododerine, a zatim se uz vododerinu, koja se spušta s Glava, počinjemo strmo uspinjati u brojnim cik-cak krivudama. Više ulazimo u manji cirk, gdje se staza neko vrijeme splašnjava, a nakon 10-ak koraka skreće lijevo i uspinje se do sljedećeg križanja s kojeg nastavljamo desno (blago lijevo Glave i nastavak staze Planica - Pokljuka ).
Slijedi umjereni kosi uspon desno, staza s koje se otvaraju prekrasni vidici na planinske zidove Ponce i Kučerja, ubrzo nas dovodi ispod Vratica, gdje staza ponovno postaje strma i ovoga puta teža. Kratkim strmim žlijebom uspinjemo se na Vraticu, gdje dolazimo do državne granice sa susjednom Italijom, odakle se otvara izvanredan pogled na Mangart i ostale okolne planine.
Ispod zanimljivih tornjeva spuštamo se na talijansku stranu, a na obližnjem križanju idemo desno, tako da se ponovno počinjemo uspinjati (ravno prema dolje Belopeška jezera).
Slijedi nekoliko križanja, a potom kraći tehnički zahtjevniji spust, a zatim i kraće eksponirano križanje. S druge strane bujice slijedi nekoliko minuta dosta strmog uspona i uz sve ljepše vidike dolazimo do vrha Mala Ponca.
Opis se odnosi na stanje u rujnu 2019., a slike su iz raznih razdoblja.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
Rasprava o izletu NC Planica - Mala Ponca (ob skakalnici)
|
| Tadej31. 07. 2008 00:00:00 |
Vzpon na Malo Ponco je en lepših izletov v Juijskih Alpah. Vzpon na vrh priporočam vsem, ki imate radi mir in lepe razglede.
|
|
|
|
| žl1. 08. 2008 00:00:00 |
Se strinjam z Tadejem.Vse kar je napisal drži,jaz sem imela še polno borovnic .
|
|
|
|
| pok luka19. 08. 2012 00:00:00 |
Meni osebno en najlepših koncev naših gora.Samotni konci v mojih osmih obiskih sem srečal le pet planincev od tega tri včeraj pa še to le na Belopeški strani Ponc.Udobna lovska pot v mnogih ovinkih premaguje kar precejšnjo strmino(samo markirati ne prosim)Tokrat sem šel le do Vratic(nekaj me koleno heca)pokukal na italijansko stran potem pa na Glave v senco z pogledom na ostenje "tavelikih"Ponc Preživel čudovit dan v meni ljubih koncih in če za konec še Miheliča citiram "če ti pomenita gorska samota in prvobitnost nujen pogoj za doživetje si se napotil na pravo goro,očarljivo goro močno priporočam" 
|
|
|
|
| 4324. 09. 2013 00:00:00 |
glede na to, da letalnico obnavljajo in da je planica eno samo gradbišče še opis drugačnega začetka poti (povzeto po Miheliču in prehojeno v nedeljo): sprehodiš se po široki strugi Belega potoka še kakšnih 30 - 50 m dalje od mesta kjer zavije navzgor ter na levi strani oprezaš za potko tam, kjer se rastlinje nekoliko razmakne - zatem ji brez težav slediš, na razpotjih se ravnaš po možicih in markacijah PP posebej priporočam sestop čez Ovčjo stran ampak ni za javnost 
|
|
|
|
| metod11. 08. 2014 00:00:00 |
Danes sem šel prvič na Malo Ponco, po navodilih zgornjega opisa in knjige Julijske Alpe - severni pristopi. Izhodišče (stezo ob Belem potoku) sem takoj našel. Po pol ure hoje prideš v predel zelo podrtega bukovega gozda - zoprno. Najbolj sem se "lovil" nad prečenjem Belega potoka. Tam sem šel naprej po kolovozu, ki poteka po LEVEM bregu Belega potoka (gledano dolvodno). Očitno gre podoben kolovoz tudi po desnem. Nič zato, naprej je šlo vse ok.
Sta me pa zbodla tabla in napis (Via Alpina) na Vratcih, ki z italijanske markirane poti lepo usmeri planinca še na slovensko stran, kjer pa markacij ni, je pa kar precejšen labirint poti. Zelo neodgovorno! Na naši strani sem srečal žrtev napisa: planinec, tujec je bil kakšno uro hoda pod sedlom precej zgubljen in pojma ni imel kam naj gre. Če bodo naročniki poti Via Alpina tole brali, naj gredo popravit napako. LP, Metod
|
|
|
|
| netline31. 10. 2016 00:00:00 |
29.10.2016
Opravila sva vzpon po Miheličevem opisu (začetek ob Belem potoku in sestop v Tamar). V strmem spodnjem delu po kake 45-60 min hoje so na dveh mestih podrta drevesa. Prehod je močno otežen. Iskanje prehodov vzame dodatnih 15 - 30 min. Od oktobra do pomladi naprej je pristop do sedla bolj ali manj v senci.
V celem dnevu sva od daleč srečala le dve osebi in splašila gamsa.
|
|
|
|
| VanSims3. 06. 2017 00:00:00 |
Predhodnik je že nekaj povedal.
Tam kjer sta dve laternativi, tista po kolovozu pred obračališčem na desno odpove, ni več možicev.
Druga možnost pa nas po poti, ki se spusti od obračališča navzdol, pripelje do tistih dreves. Z malo iznajdljivosti ni tako težko. Priporočam obidenje podrtih dreves zgoraj in potem spust nazaj na stezico.
Ko je podrtih dreves konec pa je treba paziti na potko, ki se bo odcepila na desno. Če za ovinkom pred sabo vidimo skalovje, pot pa se začne spuščati (verjetno nazaj v Planico) smo že mimo.
Ostalih posebnosti ni, pot je lepo sledljiva. Majhen problem je pri tistem razpotju za Glave. Tam priporočam dvig proti Glavam nekje do tam kjer zmanjka steze. Z višjega se morda malo bolje vidi šibka potka in mesto kjer se nadaljuje v ruševje. Možici pred Vratci so lepo konsistentni, nekaj podrtih sem postavil nazaj.
|
|
|
|
| milenula27. 06. 2019 00:00:00 |
25.6.2019 smo se s skupino odpravili na turo, vendar smo štartali pri zavetišču Slatna, kar pomeni, da smo bili že takoj na gozdni cesti, na katero se pride po stopnicah čez velikanko iz Planice. Malo pred strugo Belega potoka nas je na desni presenetila široka gozdna cesta , precej razdrapana, in na začetku je stal možic. Tega ni bilo v nobenem opisu, a smo se odločili, da gremo pogledat. Med potjo je bilo na dveh mestih potrebno pod podrtimi smrekami, ni pa bilo več nobenih možicev. Struga belega potoka je ostala na naši levi.. Ker smo bili tu prvič, smo se odločili za vrnitev , prečkali smo strugo in šli naprej po navodilih, kjer se je tudi kolovoz, ki naj bi mu sledili , v gozdu izgubil. Pot smo potem vseeno našli, višje in po njej prišli do pravega odcepa. Nazaj grede smo namesto v desno, kot smo prišli, na "glavni" poti zavili v levo, in čez kakšnih 10 minut prispeli do zgornjega dela struge in potoka in ob njej kolovoz, ki smo ga zjutraj zapustili. Skratka, za tiste, ki,pridejo po gozdni cesti ni potrebno prečkati hudournika, ampak samo slediti gozdni cesti ob njem naravnost navzgor... mogoče kakšnih 30 minut. Zdi se, da je to na novo narejena cesta ali????
|
|
|