NC Planica - Mala Ponca (ob skakalnici)
Ishodište: NC Planica (931 m)
| Širina/Dužina: | 46,476°N 13,7241°E |
| |
Ime puta: ob skakalnici
Vrijeme hodanja: 3 h 10 min
Zahtijevnost: zahtjevna neoznačena staza
Visinska razlika: 994 m
Visinska razlika po putu: 1040 m
Zemljovid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 21.711
 | 4 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
a) Prvo se odvezemo v Kranjsku Goru, nato pa z vožnjo nadaljujemo prema Ratečama. Kada dođemo do kružnog raskrižja u blizini Rateča, skrenemo na izlaz u smjeru Planice. Slijedi još malo uspona i stižemo do velikog parkirališta kod Nordijskog centra Planica, gdje parkiramo na plaćenom parkiralištu. Cijena za osobna vozila je 2,5 eura / dan (rujan 2019).
b) Preko graničnog prijelaza Rateče uđemo u Sloveniju, zatim idemo brzo desno prema Planici. Slijedi još malo uspona i stižemo do velikog parkirališta kod Nordijskog centra Planica, gdje parkiramo na plaćenom parkiralištu. Cijena za osobna vozila je 2,5 eura / dan (rujan 2019).
Opis puta:
S parkirališta šetamo do podnožja letalnice, gdje počinjemo penjati se stepenicama (ne metalnim).
(U slučaju da je put po stepenicama zatvoren, do odskočišta se penjemo makadamskom cestom koja počinje pred prvim skakaonicama.)
Slijedi strm uspon desnom stranom letalnice, kod RTV tornja put skreće malo desno i privremeno prelazi u šumu. Nekoliko više dolazimo do makadamske ceste kojoj slijedimo lijevo (do ovdje može i cestom koja počinje pred skakaonicama), po njoj brzo stižemo do odskočišta letalnice.
Ovdje ispod odskočišta prelazimo na drugu stranu letalnice i ponovno počinjemo penjati se drvenim stepenicama. Nakon nekoliko minuta daljnjeg strmog uspona stižemo do vrha uzletne rampe, s koje se otvara lijep pogled na letalnicu i Planicu ispod nas.
Od vrha rampe, do koje možemo doći i žičarom, nastavljamo širokom stazom, kojom se u poprečnom usponu prema desno uspinjemo do ceste koja vodi iz Rateča.
Kada dođemo do spomenute ceste slijedimo je lijevo, po njoj idemo još nekoliko minuta tj. do mjesta gdje počinje silaziti prema potoku Beli potok.
Na tom dijelu je manje raskrižje, s kojeg nastavljamo malo desno na kolovoza koji se penje paralelno s hudourniškom klisurom potoka Beli potok. Na obližnjem raskrižju idemo ravno, kada kolovoz završi idemo lijevo na uhođenu stazu, uz koju je mali kamenčić, na drvetu primjećujemo crvenu strijelicu. Slijedi poprečni uspon prema lijevo, gdje prelazimo nekoliko hudourničkih struga, uključujući glavnu strugu potoka Beli potok. Kada se staza poravna slijedi još malo prelazaka, zatim se priključujemo lovačkoj stazi koja počinje malo dalje od skakaonica u Planici.
Ovdje nastavljamo oštro desno i prvo još prelazimo nekoliko grapa, zatim uz grapu koja silazi s Glava počinjemo strmo penjati se u brojnim cik-cakima. Više dolazimo u manju udolinu gdje se staza privremeno poravna, nakon nekoliko 10 koraka skreće lijevo i penje se do sljedećeg raskrižja, s kojeg nastavljamo desno (malo lijevo Glave i nastavak staze Planica - Pokljuka).
Slijedi umjeren poprečni uspon prema desno, staza s koje se otvaraju lijepi pogledi na stijene Ponci i Kucerjeva nas ubrzo dovodi pod Vratice gdje staza ponovno postaje strmom i ovaj put i težom. Po kraćem strmijem žljebu penjemo se na Vratice gdje dosežemo državnu granicu sa susjednom Italijom i s kojih se otvara izuzetan pogled na Mangart i ostale okolne vrhove.
Ispod zanimljivih tornjića silazimo na talijansku stranu, na obližnjem raskrižju idemo desno tako da se ponovno počinjemo penjati (ravno prema dolje Belopeška jezera).
Slijedi nekoliko prelazaka, zatim slijedi kratak tehnički zahtjevan spust, za njim još kraći izložen prelazak. Na drugoj strani hudournika slijedi još nekoliko minuta prilično strmog uspona i uz sve ljepše poglede dosežemo vrh Male Ponce.
Opis se odnosi na stanje u rujnu 2019., slike su iz različitih razdoblja.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
Rasprava o izletu NC Planica - Mala Ponca (ob skakalnici)
|
| Tadej31. 07. 2008 00:00:00 |
Vzpon na Malo Ponco je en lepših izletov v Juijskih Alpah. Vzpon na vrh priporočam vsem, ki imate radi mir in lepe razglede.
|
|
|
|
| žl1. 08. 2008 00:00:00 |
Se strinjam z Tadejem.Vse kar je napisal drži,jaz sem imela še polno borovnic .
|
|
|
|
| pok luka19. 08. 2012 00:00:00 |
Meni osebno en najlepših koncev naših gora.Samotni konci v mojih osmih obiskih sem srečal le pet planincev od tega tri včeraj pa še to le na Belopeški strani Ponc.Udobna lovska pot v mnogih ovinkih premaguje kar precejšnjo strmino(samo markirati ne prosim)Tokrat sem šel le do Vratic(nekaj me koleno heca)pokukal na italijansko stran potem pa na Glave v senco z pogledom na ostenje "tavelikih"Ponc Preživel čudovit dan v meni ljubih koncih in če za konec še Miheliča citiram "če ti pomenita gorska samota in prvobitnost nujen pogoj za doživetje si se napotil na pravo goro,očarljivo goro močno priporočam" 
|
|
|
|
| 4324. 09. 2013 00:00:00 |
glede na to, da letalnico obnavljajo in da je planica eno samo gradbišče še opis drugačnega začetka poti (povzeto po Miheliču in prehojeno v nedeljo): sprehodiš se po široki strugi Belega potoka še kakšnih 30 - 50 m dalje od mesta kjer zavije navzgor ter na levi strani oprezaš za potko tam, kjer se rastlinje nekoliko razmakne - zatem ji brez težav slediš, na razpotjih se ravnaš po možicih in markacijah PP posebej priporočam sestop čez Ovčjo stran ampak ni za javnost 
|
|
|
|
| metod11. 08. 2014 00:00:00 |
Danes sem šel prvič na Malo Ponco, po navodilih zgornjega opisa in knjige Julijske Alpe - severni pristopi. Izhodišče (stezo ob Belem potoku) sem takoj našel. Po pol ure hoje prideš v predel zelo podrtega bukovega gozda - zoprno. Najbolj sem se "lovil" nad prečenjem Belega potoka. Tam sem šel naprej po kolovozu, ki poteka po LEVEM bregu Belega potoka (gledano dolvodno). Očitno gre podoben kolovoz tudi po desnem. Nič zato, naprej je šlo vse ok.
Sta me pa zbodla tabla in napis (Via Alpina) na Vratcih, ki z italijanske markirane poti lepo usmeri planinca še na slovensko stran, kjer pa markacij ni, je pa kar precejšen labirint poti. Zelo neodgovorno! Na naši strani sem srečal žrtev napisa: planinec, tujec je bil kakšno uro hoda pod sedlom precej zgubljen in pojma ni imel kam naj gre. Če bodo naročniki poti Via Alpina tole brali, naj gredo popravit napako. LP, Metod
|
|
|
|
| netline31. 10. 2016 00:00:00 |
29.10.2016
Opravila sva vzpon po Miheličevem opisu (začetek ob Belem potoku in sestop v Tamar). V strmem spodnjem delu po kake 45-60 min hoje so na dveh mestih podrta drevesa. Prehod je močno otežen. Iskanje prehodov vzame dodatnih 15 - 30 min. Od oktobra do pomladi naprej je pristop do sedla bolj ali manj v senci.
V celem dnevu sva od daleč srečala le dve osebi in splašila gamsa.
|
|
|
|
| VanSims3. 06. 2017 00:00:00 |
Predhodnik je že nekaj povedal.
Tam kjer sta dve laternativi, tista po kolovozu pred obračališčem na desno odpove, ni več možicev.
Druga možnost pa nas po poti, ki se spusti od obračališča navzdol, pripelje do tistih dreves. Z malo iznajdljivosti ni tako težko. Priporočam obidenje podrtih dreves zgoraj in potem spust nazaj na stezico.
Ko je podrtih dreves konec pa je treba paziti na potko, ki se bo odcepila na desno. Če za ovinkom pred sabo vidimo skalovje, pot pa se začne spuščati (verjetno nazaj v Planico) smo že mimo.
Ostalih posebnosti ni, pot je lepo sledljiva. Majhen problem je pri tistem razpotju za Glave. Tam priporočam dvig proti Glavam nekje do tam kjer zmanjka steze. Z višjega se morda malo bolje vidi šibka potka in mesto kjer se nadaljuje v ruševje. Možici pred Vratci so lepo konsistentni, nekaj podrtih sem postavil nazaj.
|
|
|
|
| milenula27. 06. 2019 00:00:00 |
25.6.2019 smo se s skupino odpravili na turo, vendar smo štartali pri zavetišču Slatna, kar pomeni, da smo bili že takoj na gozdni cesti, na katero se pride po stopnicah čez velikanko iz Planice. Malo pred strugo Belega potoka nas je na desni presenetila široka gozdna cesta , precej razdrapana, in na začetku je stal možic. Tega ni bilo v nobenem opisu, a smo se odločili, da gremo pogledat. Med potjo je bilo na dveh mestih potrebno pod podrtimi smrekami, ni pa bilo več nobenih možicev. Struga belega potoka je ostala na naši levi.. Ker smo bili tu prvič, smo se odločili za vrnitev , prečkali smo strugo in šli naprej po navodilih, kjer se je tudi kolovoz, ki naj bi mu sledili , v gozdu izgubil. Pot smo potem vseeno našli, višje in po njej prišli do pravega odcepa. Nazaj grede smo namesto v desno, kot smo prišli, na "glavni" poti zavili v levo, in čez kakšnih 10 minut prispeli do zgornjega dela struge in potoka in ob njej kolovoz, ki smo ga zjutraj zapustili. Skratka, za tiste, ki,pridejo po gozdni cesti ni potrebno prečkati hudournika, ampak samo slediti gozdni cesti ob njem naravnost navzgor... mogoče kakšnih 30 minut. Zdi se, da je to na novo narejena cesta ali????
|
|
|