Ruski križ - Velika Martuljška Ponca
Ishodište: Ruski križ (1036 m)
| Širina/Dužina: | 46,4444°N 13,7746°E |
| |
Vrijeme hodanja: 6 h
Zahtijevnost: veoma zahtjevno bespuće
Visinska razlika: 1566 m
Visinska razlika po putu: 1725 m
Zemljovid: TNP 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, cepin, dereze
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 39.110
 | 5 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Najprije se dovezemo u Kranjsku Goru, zatim nastavljamo vožnju prema prijevoju Vršič. Malo prije 3. serpentine Ruske odnosno vršičke ceste, na desnoj strani primijetit ćemo Ruski križ, na lijevoj strani manje parkiralište, gdje parkiramo. Budući da je parkiralište relativno malo i brzo se puni, možemo parkirati i malo više na većem parkiralištu malo iznad 4. serpentine (u tom slučaju se moramo malo spustiti do našeg polazišta kod Ruskog križa).
Do polazišta možemo doći i s primorske strane, naime preko prijevoja Vršič.
Opis puta:
Malo prije 3. serpentine Ruske ceste, uz cestu ćemo primijetiti planinarske oznake za Koču v Krnici, koje nas usmjeravaju blago lijevo na širok kolni put koji odmah počinje umjereno se spuštati. Nakon nekoliko minuta spusta kroz šumu, put se poravna i dovodi nas do korita Suhe Pišnice. Malo nakon što pređemo spomenuti potok, put skreće blago ulijevo i dovodi nas iz šume na prostrane travnate padine planine V Klinu, gdje na desnoj strani primjećujemo osamljenu kolibu, a na lijevoj strani manji memorijalni park Mali Tamar. Put dalje se potpuno poravna, zatim se priključuje šumskoj cesti koja dolazi od bivšeg hotela Erika odnosno mosta preko Velike Pišnice. Ovdje nastavljamo desno te slijedimo relativno strmu šumsku cestu sve do Koče v Krnici, koju dosežemo nakon približno 20 minuta daljnje šetnje.
Od kolibe krećemo prema Špiku u lijevom smjeru. Već nakon nekoliko minuta dolazimo do hudourničke gudure uz koju se zatim uspinjemo. Markirani put na Špik nakon dobrog sata hoda od Koče v Krnici prelazi spomenutu guduru i zatim se uspinje po njenoj lijevoj strani. Kada se markirani put koji vodi na Špik udalji od gudure, primijetit ćemo slabije utabanu stazicu koja se uspinje uz podnožje sipina, umjereno uz guduru prema gore. Put koji se uspinje uz guduru pun je šljunka i zbog čestih oluja pun nestabilnog kamenja. Na dijelovima nešto slabije vidljiva staza nas dalje vodi kroz nešto užu guduru koja se više razdvaja na dva dijela. Nastavljamo po i uz desnu guduru koja nas nešto više dovodi na opsežne sipine ispod sjeverne stijene Škrlatice. Isprva još uvijek prilično vidljiva stazica prelazi spomenute sipine blago ulijevo i prelazi ih većinom uz njihovo podnožje (poprečni uspon prema sjeveru). Dalje ubrzo na manjem uzvišenju ispod neizražene vršne kote primjećujemo bivak u Velikoj Dnini. Ako je magla i ako put ne poznajemo teško ćemo ga naći. Dalje se možemo popeti do bivaka koji je doduše malo izvan puta, ali idealno mjesto za kraći ili duži odmor. Ako smo se odlučili zaobići bivak nastavljamo po jedva vidljivoj stazici koja se uspinje kroz sve uže sipine prema gore. Sipine se zatim završavaju i uspon nastavljamo po i uz izraženu guduru sve strmije prema gore. Hudournička gudura je zbog oluja koje često mijenjaju njezin izgled relativno teško prohodna. Penjanje koje se odvija po krševitom terenu mjestimice prelazi 2. stupanj. U gornjem dijelu hudourničke gudure skrećemo nešto udesno i nakon prilično strmog obronka s nekoliko manjih tehničkih i orijentacijskih teškoća popnemo se ispod vršnog obronka Velike Martuljške Ponce. U zadnjem dijelu strmina popušta i sve razglednija "staza" nas dovodi na prostrani vrh Velike Martuljške Ponce.
Zbog tehničkih teškoća koje se približavaju 3. težinskom stupnju preporučujem pratnju planinskog vodiča. Orijentacija je vrlo teška i u magli bez pomoći kompasa ili GPS-a gotovo nemoguća.
Polazište - Planina v Klinu 0:20, Planina v Klinu - Koča v Krnici 0:25, Koča v Krnici - odvajanje od markirane staze 0:50, odvajanje od markirane staze - bivak 2:10, bivak - Velika Martuljška Ponca 2:15.
Možemo produžiti putovanje na sljedeće destinacije: Veliki Oltar
Slike:
Rasprava o izletu Ruski križ - Velika Martuljška Ponca
|
| Gost19. 08. 2007 00:00:00 |
|
|
|
|
| mre25. 12. 2007 00:00:00 |
Pripomba na opise potrebne opreme za zimski čas. Za Veliko Martuljško Ponco je v zimskem času zelo priporočljiv štrik za sestop/spust po zadnjem kaminu pred vrhom. Drugače tura za čisto desetko. 
|
|
|
|
| 432. 07. 2013 00:00:00 |
morda nekaj napotkov: melišče v veliki dnini je gor grede skrajno naporno, tista grapa za pristop pod vršno zgradbo je nezgrešljiva in prav prhka, kar koli primeš se odlomi ... tudi kamin oziroma bolje rečeno žleb je nezgrešljiv in ni tako krušljiv in težak ... naj pa mi nekdo pojasni kje je na ponci 3. stopnja, ker je pač ni ... tudi ta "kamin" je lahek, klinov in štantov je veliko, še najbolj neugodna je ta grapa za dol grede, ker je resnično krušljiva in ni štantov za abzajl ... vzemite pa s seboj štrik (dovolj bo tudi 30m) ker je vsekakor bolje abzajlat kot pa dol grede iskat redke trdne grife ...
|
|
|
|
| alyas28. 07. 2013 00:00:00 |
Krnica - Velika Dnina - Velika Martuljška Ponca (razmere 28.7.2013)
Že v zatrepu Krnice pod Veliko Dnino naletite na večjo snežno plazovino, ki zaradi položnosti ne povzroča težav, odcep desno - potko navzgor čez ruševje in macesne je treba poiskati še iz snežišča, pomaga pa tudi kakšen možic, ki smo jih danes postavili še kar nekaj. Malo pod Bivakom I in naprej do konca Velike Dnine so snežišča še kar zvezna, a smo jih danes vse prečili brez pomoči derez.
Za dostop na prvo raven pod VMP smo izbrali gledano navzgor zadnjo možnost, "rdeči žleb" (iz Stritar.opisa: 111 izletov), ki je sicer krušljiv, a normalno prehoden z lažjim plezanjem. Za vršnji dostop na VMP pa najkrajši, skrajno desni žleb, ki zahteva nekaj več raztežajev in plezanja, za navzdol - čez ta predel pa je zelo priporočljivo varovanje - kakih 60 m vrvi bo za najtežji del in za abzajlanje več kot dovolj. A ker je obstoječih klinov bolj malo (videli 2 uporabna), ni imeti odveč še kak prusik, tudi mi smo uporabili (in tam pustili) enega od prejšnjih obiskovalcev.
Več podrobmosti na slikah.
|
|
|
|
| ljubitelj gora26. 05. 2015 00:00:00 |
Lani sem bil redkobeseden, melišče v jeseni je bilo res naporno. Zadnji del, ko je bil kopen je šlo po vseh 4, ampak kratek del. Zato je bolje it, ko bo še sneg. Se ti pa tak vzpon za dolgo vtisne v spomin, brez opreme je povratek silno težak. Sam sem imel 30m vrvu, v grapi so bila 3 sidrišča za spust, (prva grapa nima večjih težav za plezanje razen zdelo se mi je krušljivo) skala v drugem žlebu (vsaj meni) se ni zdela krušljiva in oprimki so dobri, vršni del je II+ (eni pišejo o II drugi o III.st.)je pa nad grapo še nekaj krušljivega terena za prehodit do vrha. Povratek do grape je v megli lahko izjemno težko najti, saj se grape z vrha ne vidi. Tako zgleda (mal nižje balvan): http://shrani.si/f/1H/Y/lgBLZex/106590279404372459696293.jpg Bo treba še kdaj ponovit.
|
|
|
|
| PostojnskiGams25. 08. 2020 00:00:00 |
V nedeljo 23.8.2020 sem se s prijateljem podal na Veliko Martuljško Ponco, zjutraj sem imel kar slab občutek, saj je bilo napovedano grdo vreme. Na pot smo šli po najbolj dostopni poti. Od koče v Krnici proti Veliki Dnini je razbita struga, tam je zelo počasno napredovanje, kasneje pa se skozi borovce še bolj povzpne in se višinske metre hitro nabira. V Veliki dnini po 400 višinskih metrih melišča (ponavadi se tu drži sneg) zavijemo nad snežiščem levo. Prvi tehnični del je zelo razbit, držite se leve, samo malo pred vrhom zavijte desno. Tam je možic. Od tu naprej je dobro vidna potka. Po potki boste prispeli do drugega tehničnega dela, v tem delu je veliko zabitih klinov za kasnejši spust z vrvjo *Vrv ni potrebna* (Vsak vé zase) midva sva si pomagala vendar bi lahko tudi brez. Ko prispete na vrh tega dela pa zavijte denso na prečko, dobro vidno tudi sidrišče. Potem pa samo proti vrhu in še enkrat prečite na levo vendar ni več nič težavnega. Za spust pa vrv ni potrebna, je pa dobro da je pri roki vsaj 20m, saj so klini zelo pogosto zabiti. Srečno !!
|
|
|
|
| janezs7320. 08. 2023 18:34:12 |
Včeraj na tej lepotici, iz katere celo uro z užitkom strmim na vse sosednje in daljne velikane Julijcev. Toliko zgodb je že doživetih v njihovih strminah, da kar kipijo pred očmi... Oskrbnica je sicer povedala, da sta se dva nekaj dni prej obrnila (ni vedla povedat, kje), a dostop je normalno prehoden - vsi pa vemo, kaj "normalno" za Martuljek pomeni: Kamnolom, kjer se podere skoraj karkoli, kar primeš oz. potegneš v napačni smeri  (ja, tudi izjeme so, celo tukaj). V sp.grapi je srednji del (za prečenjem Lipnih prodov) precej naložen (se mi zdi na novo). Prehod preko hudournika je čisto ok, na več mestih se da lagodno do ovinka v desno (proti macesnom). Naprej ni problemov. Snega v V.Dnini ni več veliko, grape in kamini zgoraj pa po okusu vsakega, ki tja zahajamo.
|
|
|