Uskovnica (Razpotje) - Triglav (čez Planiko in Mali Triglav)
Ishodište: Uskovnica (Razpotje) (1215 m)
| Širina/Dužina: | 46,3267°N 13,9107°E |
| |
Ime puta: čez Planiko in Mali Triglav
Vrijeme hodanja: 6 h 30 min
Zahtijevnost: veoma zahtjevan označeni put
Visinska razlika: 1649 m
Visinska razlika po putu: 1875 m
Zemljovid: Triglav 1:25.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, komplet za samovarovanje
Preporučljiva oprema (zima): šljem, komplet za samoosiguranje, cepin, dereze
Pogleda: 33.898
 | 3 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:a) Gorenjsku autocestu napustimo na izlazu za Lesce, zatim slijedimo oznake za Bled i Pokljuku. Nastavljamo kroz Gorje i mimo smučilišta Zatrnik do Rudnog polja na Pokljuki, gdje je veliko plaćeno parkiralište, u blizini vojarna i strijelište. Odavde nastavljamo ravno po makadamskoj cesti koja nas nešto dalje dovodi do raskrižja gdje nastavljamo lijevo u smjeru Uskovnice (desno planina Konjščica). Odavde vozimo još dobrih 500 m do nekadašnjeg parkirališta iznad Uskovnice. Taj predio zove se Razpotje.
Sada je na spomenutom parkiralištu zabranjeno parkiranje, pa moramo parkirati već na Rudnom polju što nam produžuje put za približno 35 minuta ili odaberemo početnu točku Uskovnica (Lom).
b) Iz Železnika ili Podbrda vozimo do Bohinjske Bistrice, zatim nastavljamo vožnju u smjeru Bleda. Uskoro nakon benzinske postaje Petrole, koja se nalazi malo nakon Bohinjske Bistrice, nastavljamo lijevo u smjeru Pokljuke i Jereke. U nastavku cesta prvo strmo se penje, zatim se nakon Korita postupno poravna i dovodi nas do raskrižja kod autobusnog postajališta gdje nastavljamo desno u smjeru Pokljuke, Koprivnika i Jereke (ravno Srednja vas). Odmah nakon raskrižja dolazimo u Jereku, mi iz raskrižja ispred crkve nastavljamo ravno prema Pokljuki (lijevo Podjelje). Nakon Jereke cesta se ponovno počinje strmije penjati, više se poravna i nastavlja uz Mrzli potok. Kad se priključimo cesti s Bleda idemo lijevo i vozimo do Rudnog polja gdje je veliko plaćeno parkiralište, u blizini vojarna i strijelište. Odavde nastavljamo ravno po makadamskoj cesti koja nas nešto dalje dovodi do raskrižja gdje nastavljamo lijevo u smjeru Uskovnice (desno planina Konjščica). Odavde vozimo još dobrih 500 m do nekadašnjeg parkirališta iznad Uskovnice. Taj predio zove se Razpotje.
Sada je na spomenutom parkiralištu zabranjeno parkiranje, pa moramo parkirati već na Rudnom polju što nam produžuje put za približno 35 minuta ili odaberemo početnu točku Uskovnica (Lom).
Prometni režim na području Pokljuke i Uskovnice u razdoblju od 15.6. do 15.10.
Opis puta:
Iz nekadašnjeg parkirališta kod raskrižja nastavljamo po šumskoj cesti zatvorenoj za javni promet koja počinje strmije silaziti prema klisuri potoka Ribnica. Nakon kraćeg spusta dolazimo do spomenute klisure preko koje vodi široki automobilski most. Cesta se nakon mosta poravna i nakon nekoliko minuta daljnje šetnje dovodi nas iz šume na prostrane livade Uskovnice.
Tu se prošećemo do obližnje kapele, zatim nastavljamo stazu lagano desno po cesti koja prolazi tik uz spomenutu kapelu (lijevo Koča na Uskovnici, desno planina Konjščica).
Prilično polagana cesta nas dalje vodi preko opsežnih livada Uskovnice, zatim nas dovodi do ruba šume gdje se počinje pretvarati u prvo još široku kolnicu. Kolnica koja se dalje počinje umjereno penjati ima nekoliko razdvojnice, mi joj slijedimo u smjeru Vodnikova doma na Velem polju i Triglava. Više se kolnica koja veći dio prolazi kroz šumu pretvara u pješačku stazu koja nas brzo dovodi do ugodnog izvorića pod Mesnovom glavom zvanog Štapce. Kod izvorića nastavljamo ravno (desno lovačka koča) i penjanje nastavljamo po blagoj stazi koja nas nešto dalje dovodi na strme padine. Već uskoro nakon dolaska do strmih padina kod prelaska preko strme klisure pomažu nam ograde. Staza se nastavlja po relativno strmim padinama koje su posebno mokre skliske. Tijekom prelaska strmih padina staza se više puta kratko strmo penje i zatim opet spušta. U zadnjem dijelu prelaska prelazimo nekoliko vrlo strmih klisura preko kojih vodi mjesto potpuno uništena staza (velika opasnost klizanja). Prelazak završava kod većeg potoka (obično izvorić) iza kojeg ulazimo u mekši svijet trave.
Slijedi nekoliko minuta lakog hodanja i staza nas dovodi do napuštene planine Spodnji Tosc. Staza dalje počinje umjereno penjati i već uskoro nas dovodi do manjeg raskrižja gdje nastavljamo oštro desno (ravno stara djelomično napuštena staza) po lijepo pratnoj stazi. Staza dalje počinje sve strmije penjati i nas iz pojasa rijetke šume brzo dovodi među grmlje gdje se počinje okretati sve više lijevo. Staza se uskoro poravna i iz grmlja nas dovodi na travnate padine preko kojih se u nekoliko minuta daljnjeg hodanja uspemo do staze Pokljuka - Triglav gdje skrenemo lijevo.
Staza dalje prelazi južne padine Tosca, zatim u blagom spustu prelazi kraći pojas rijetke šume iza kojeg dolazimo na strme padine Tosca. Još malo dalje staza po umjetno napravljenoj širokoj polici u blagom spustu prelazi provalijske padine iste planine. Budući da je staza prilično široka ne stvara problema (oprezno zbog padajućeg kamenja, kamenje padalo 2008.). Staza se zatim ponovno blago penje i dovodi nas do raskrižja gdje nastavljamo desno u smjeru Vodnikova doma (oštro lijevo Voje i Stara Fužina, blago lijevo Velo polje). Slijedi još približno deset minuta hodanja bez većih penjanja ili silaženja i dolazimo do Vodnikova doma na Velem polju gdje je sljedeće raskrižje.
I tu nastavljamo ravno u smjeru Triglava, staza se počinje poprečno penjati po padinama Vernara, više postaje i tehnički zahtjevna. Slijedi nekoliko prelazaka gdje nam pomaže ogradna žica, više dolazimo do strmog skoka gdje uz pomoć brojnih klinova i ogradne žice penjemo se kamenim stubicima.
Staza dalje se poravna, padina postaje manje strmija i u blizini Konjskog sedla i malo više travnata.
Do Konjskog sedla lako silazimo, s označenog raskrižja na sedlu usmjerimo se lijevo u smjeru Doma Planika pod Triglavom (ravno Triglavski dom na Kredarici i Dom Valentina Staniča pod Triglavom, desno Krma) i počinjemo prilično strmo penjati prema zapadu. Nekoliko vremena približavamo se Mokroj skali (2266 m), zatim staza skreće desno i prelazi na neizražajan greben gdje se privremeno poravna. Označena staza više desnom stranom zaobilazi manji kanton, zatim počinje skretati lijevo. Slijedi još približno deset minuta penjanja i uz lijepa pogleda na masiv Triglava i okolne planine dolazimo do Doma Planika pod Triglavom.
Planinarsku koću zaobilazimo desnom stranom i nastavljamo u smjeru Triglava preko Malog Triglava (blago lijevo Triglav preko Triglavske odnosno Bovške škrbine, oštro lijevo Koča na Doliču) gdje se prvo malo spustimo zatim počinjemo penjati se postupno sve strmijom padinom. Već uskoro dolazimo do stjenovitog dijela gdje se poprečno penjemo po izloženoj polici, za spomenutim dijelom staza privremeno postaje lakša. Staza dalje se okreće desno i po škrilu se penje do penjačkog dijela u koji nas usmjerava već izdaleka vidljiva veća oznaka.
Penjanje nastavljamo po izraženoj zaštićenoj klisuri gdje uz pomoć ogradne žice penjemo se do lijepog vidikovca gdje staza skreće lijevo. Slijedi strmo penjanje po raznovrsnom stjenju gdje su nam na teškim i izloženim mjestima uglavnom na pomoći česte ograde.
Više dosežemo greben Malog Triglava gdje se spojimo s uobičajeno bolje posjećenom stazom s Kredarice.
Nastavljamo ravno tj. blago lijevo (desno prema dolje Kredarica) i brzo dosežemo vrh Malog Triglava.
S Malog Triglava slijedi nekoliko blagog silaženja po povremeno manje izloženim grebenom kad se ponovno počnemo penjati greben se sužava staza postaje provalijska s obje strane. U nastavku slijedi još nekoliko prilično strmih penjanja staza je uglavnom dobro zaštićena ogradnim žicama i pojedinačnim klinovima sve do vrha lijepih dana mogući su zastoji zbog susretanja. Pod vrhom staza postaje manše zahtjevna ali i dalje provalijska. Samo malo pod vrhom blago lijevo se odvaja staza prema Staničevom skloništu (hitno sklonište uklesano u masiv Triglava) mi uz još uvijek opreznu ali zadnjih nekoliko metara manje strmu stazu slijedimo do Aljaževog tornja koji se nalazi na vrhu Triglava najvišeg vrha Julijskih Alpa i Slovenije.
Polazište - Uskovnica 0:15, Uskovnica - Štapce 0:50, Štapce - Planina Spodnji Tosc 1:15, Planina Spodnji Tosc - Planina Zgornji Tosc 0:30, Planina Zgornji Tosc - Na Zagonu 0:20, Na Zagonu - Vodnikov dom 0:20, Vodnikov dom - Konjsko sedlo 0:30, Konjsko sedlo - Planika 1:00, Planika - Mali Triglav 0:55, Mali Triglav - Triglav 0:35.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
Rasprava o izletu Uskovnica (Razpotje) - Triglav (čez Planiko in Mali Triglav)
|
| mprimo44. 12. 2006 00:00:00 |
nekje blizu sem že hodila, a to bo moja prva pot v ta del, ko bo to mogoče (najbrž junija 2007
|
|
|
|
| Triglavček199021. 10. 2009 00:00:00 |
Živijo!
Zanima me ali ima morda kdo kakšne podatke o razmerah za tole pot?
Morda če,kdo ve koliko je snega proti vrhu in ali je pot močno poledenela?
Hvala vam za odgovor in varen korak vsem skupaj!
|
|
|
|
| Triglavček199021. 10. 2009 00:00:00 |
Živjo!
Zanima me ali ima morda kdo kakšne podatke o razmerah za tole pot?
Morda če,kdo ve koliko je snega proti vrhu in ali je pot močno poledenela?
Hvala vam za odgovor in varen korak vsem skupaj!
|
|
|
|
| nala23. 07. 2010 00:00:00 |
Živjo! V drugi polovici avgusta nameravamo na Triglav.Zanima me,če smo se prav odločili,da gremo po tej poti,glede na to,da nismo ne vem kakšni gorniki,kondicije imamo dovolj.Za sestop,da bi bil čim lažji in da se ne bi vračali po isti poti,ampak bi naredili krožno,pa ne vemo.Zato prosimo,da nam posredujete vaše izkušnje in za odgovor hvala ter varen korak vsem!
|
|
|
|
| Klin23. 07. 2010 00:00:00 |
Pot z Uskovnice je na začetku kar malce dolgočasna. Raje pojdite s Pokljuke ali Krme.
|
|
|
|
| katjuša223. 07. 2010 00:00:00 |
Tole pot sem prehodila pred leti.Se mi ni zdela ravno dolgočasna,ampak mogoče manj oblegana kot pa tista iz Pokljuke.
Za nazaj smo takrat šli do Sedmerih jezer in čez Komarčo,...
Verjetno je pot tule na portalu opisana.
Sicer mi malo spomin nagaja,da bi dajala točne informacije.Smo pa hodili bolj z užitkom in mislim,da takrat kar 4 dni,saj smo vzeli pot na Triglav bolj za pohajanje po hribih kot pa za tekmovanje.
|
|
|
|
| nala26. 07. 2010 00:00:00 |
Živjo! najprej hvala za koristne informacije,se bomo lažje odločili. Sicer, pa tudi naš vspon na Triglav bo verjetno trajal 2 do 3 dni.Naš namen pa je,da čim bolj izkoristimo to prelepo planinsko življenje naših planin. lp
|
|
|
|
| ppetrov514. 08. 2011 00:00:00 |
Spoštovani planinci in ljubitelji planin,turisti,pomorščaki.....
Vse je ok do vznožja malega triglava! KATASTROFA In osebno me triglav ne bo videl več! neupoštevanje prednosti, trume množice, ki se vali iz vseh smeri,valjenje kamnov ( skal ) pri izstopu samo zaradi tega da bo nekdo hiterje dol.Neučakanost...Da ne govorim o nepravilnhi opremi...Brez čelad,brez samovarovalne opreme, v supergah trenirki in majčki...Komentarji češ ali z svojo opremo naskakujemo Mont Everest itd....Na vrhu prodaja piva,majčk,čokolad itd..Sej slednje bi še šlo vendar alkohol?? Triglav je postal le trofeja, ki jo večina želi osvojiti za VSAKO ceno!!Žalostno!Resnično upam da se bo planinska zveza slovenije premaknila v smeri varnosti in ne samo pasivno ukrepala temveč aktivno organizirala vodene dostope iz vseh smeri z planinskim vodnikom! Neopremljeni skupijni ali individualnim pa NUJNO prepovedala dostope do te lepe gore! Saj bo v nasprotnem primeru triglav izgubil svoj pomen...Če ga že ni! Lep pozdrav!
|
|
|
|
| IgorZlodej14. 08. 2011 00:00:00 |
To mnenje je pa čisto mimo. Individualnim PREPOVEDATI dostop, lepo te prosim, preberi še nekrat kar si napisal. Pa pojdi gor januarja, če i sposebone, če ne si najemi vodnika in ne stitnari v največji gneči stredi avgusta.
|
|
|
|
| JusAvgustin14. 08. 2011 00:00:00 |
Se strinjam z Igorjem, to sploh ni mnenje to je primitivno razmišljanje. Kdo pa še hodi na Triglav na vrhuncu sezone?!
|
|
|
|
| ppetrov514. 08. 2011 00:00:00 |
Igor Zlodej, Jus Avgustin, potemtakem je isto kot da bi napisal primitivno je hoditi na morje v vrhuncu sezone in skoraj doživeti prometno nesrečo! Pojdi raje pozimi, ker je manj gneče na cesti..? Primitivno? Se vama zdi pohod na triglav BREZ čelade in samovarovalne opreme Primitivno? No meni se na žalost ne! Pa ni triglav moja najlubša gora..temveč prej Mangart,škrlatica,dolomiti itd...Kjer vidiš planince,ki upoštevajo neka osnovna pravila gorništva...In ravno na vrhuncu sezone bi morali obiskovalci bolje paziti na varnost samih sebe in drugih kot pa prej.In mislim da nima nobene veze kdaj greš gor.Če so neka osnovna napisana pravila ki bi se jih morali vsi držati zgolj zaradi varnosti potem datum ne igra nobene vloge! Ker pa predvidevam da se bosta spet napihovala, si oba preberita info.o ribi napihovalki! V osnovi je zelo majhna 
|
|
|
|
| JusAvgustin14. 08. 2011 00:00:00 |
in zelo strupena... še vedno mislim, da je tvoje raszmišljanje popolnoma zgrešeno: "individualnim pa NUJNO prepovedala dostope do te lepe gore! Saj bo v nasprotnem primeru triglav izgubil svoj pomen...Če ga že ni! Lep pozdrav!"
|
|
|
|
| ppetrov514. 08. 2011 00:00:00 |
JusAvgustin, Na tvojo žalost je pred besedami "individualnim pa NUJNO prepovedala dostope do te lepe gore! Beseda NEOPREMLJENIM! Se opravičujem! Drugič bom napisal z veliko! Pa srečno v gorah! 
|
|
|
|
| JusAvgustin14. 08. 2011 00:00:00 |
sicer pa oba veva, da je triglav sredi sezone romarska pot, da ni nikakršne strpnosti, kulture, prave opreme, da o obutvi nekaterih ne govorimo. In zaradi tega "zasovražiti" triglav se meni zdi je nekoliko bedno se ti ne zdi? Pa kaj se toliko ukvarjaš z drugimi, saj je mnogo lepših, težjih in predvsem samotnih gor v neposredni bližini... Vem ja zguncan verz, pa kaj, če je res je res...
Lp, napihovalka 2
|
|
|
|
| ppetrov514. 08. 2011 00:00:00 |
KAr ej res je res Ja na žalost me triglav ni videl že 10 let.In velikmo se je spremenilo.Sicer pa me bodo prihodnosti videli prej drugi vrhovi kot pa ta Napihovalec 1
|
|
|
|
| GregorC14. 08. 2011 00:00:00 |
ppetrov pejd gor čez kakšen teden pa boš videl čist drugo sliko. Ne vem kaj si pričakoval na Triglavu sredi glavne sezone. Neopremljenim pa prepovedat dostope? Se ti mal hecaš, a ?  ne A boš spodaj postavil stražo in kontroliral opremo? Kaj pa tisti šminkerji, ki si omislijo top opremo in jo imajo s seboj, da se vidi da jo majo, čeprav sploh ne vedo kaj bi s tem počeli? Ali bi potem še uvedel obvezen preizkus o pravilni uporabi?
|
|
|
|
| heinz14. 08. 2011 00:00:00 |
Zanimivo, sam pa sem bil v četrtek podobno kot predlani (lani je bilo malce drugače) kar prijetno presenečen vsled primerne strpnosti (kulture) pri srečevanju na grebenu. Kljub gneči ljudje tudi znajo ostati ljudje. Sicer paje tako, da če si živčen sam, ti gredo vsi na živce, oz so ti v napoto.
Včasih je hoditi sam morda celo varneje, kot v dvoje ali v skupini. Naučiš se zagotovo mnogo več. Kogar je strah, pa naj se vrne v dolino po vodnika (edino logično seveda).
|
|
|
|
| ppetrov514. 08. 2011 00:00:00 |
GregorC, Načeloma je delo gorske policije "svetujejo obiskovalcem gora in jih opozarjajo na ustrezno opremljenost". Prav imaš! Kar naj bo tako kot je Sicer pa sem imel v mislih samo alkotesterje! Sej sam s tem bi veliko naredili...Ker po vsej verjetnosti se mi zdi da tudi jaz nisem bil čisto trezen ko sem rinil gor..Pa vse to kar sem napisal je bilo v hecu!? Pač sem tipičen slovenec k se pizdim..Ostali so pa vsi modri..Tako pač je v tej hlapčevi deželi Pa srečno v gorah
|
|
|
|
| nivesb14. 08. 2011 00:00:00 |
Na žalost je res kar je napisal ppetrov5!
Triglav je cilj za romarje.Na vrhu se ljudje zabavajo, kot bi bili v kakem trgovskem središču.
Cit članek..Od Maje Ikanovič,Tomaža Marolta..
Žalostna podoba Triglavskega narodnega parka
Triglav smo osvojili, a žal smo potrdili naše domneve o tem, da to ni več visokogorje, ampak le trofeja, ki jo večina želi osvojiti za vsako ceno. Ljudje se vzpenjajo na vrh brez opreme in brez znanja, vodniki pa si tiho manejo roke. Čudim se, da se na tem vrhu zgodi tako malo nesreč.
Triglav je s svojimi jezeri žal postal turistična atrakcija in trofeja množic, ki ne sodijo v visokogorja. Tistim, ki si ga lastijo, je pomemben samo dobiček, zato ne dvomim v to, da bo čez kakšno desetletje na vrh vozila sedežnica, za ogled jezer pa bodo računali vstopnino. Gamse in preostale divje živali pa bodo zaprli v kakšen rezervat, da jih bodo turisti lahko fotografirali. Cesta do Triglavskih jezer je že tako ali tako narejena, samo še asfaltirati jo je potrebno in stvar bo kompletna.
|
|
|
|
| jujujuhuhu21. 08. 2012 00:00:00 |
Znano je, da je denar sveta vladar in da imamo ljudje čredni nagon. Tisti, ki govorite o trofejah, mi delujete kot nevoščljivi oz. zavistni, ker se odloči iti v gore še kdo drug kot pa vi, izkušeni alpinisti. In za vas se ne bojim - boste že našli bolj neobljudene kraje. Pa ne me razumet napačno - sem strogo proti izkoriščanju narave v kakršnikoli smeri, prav tako menim, da alkohol nikakor ne sodi v gore (še drugam ne!). Vendar mnenje, da pa širše množice ne spadajo gor, pa da je prevelika gužva in da imajo ljudje Triglav le za trofejo - to je pa mimo! Trofeja ali kakšen drug izraz - to pa vendar nikakor ni v vaših mislih, kaj ne?! Ljudje gredo v naravo, v gore, ja, in če dosežeš vrh - dobro pripravljen!- je to nek dosežek, ergo trofeja.
Je pa res, da je premalo ozaveščanja javnosti o sami naravi poti, o potrebni pripravljenosti, varnosti ipd..
|
|
|
|
| Alesko197121. 08. 2012 00:00:00 |
Kakršen je človek v dolini, tak bo tudi v gorah. Olika ter previdnost se ne začneta ali končata na 2000m. Čreda pa vedno najbolj zazna udarec po žepih. Ko bo GRS začela zaračunavati kot zaračunajo sosedje, bo traparij po hribih bistveno manj. Zavarovalnice naj narede svoje,vsak razumen se bo zavaroval - prav tako naj država uredi koncesije, GRS pa bo hkrati nudila plačana delovna mesta ljudem, ki to radi počno. Pa daleč od tega, da bi bil proti obstoječemu sistemu. Entuziastom v GRS vsa čast.
|
|
|
|
| jax21. 08. 2012 00:00:00 |
Se moram zelo strinjat z juhuhuhu - trofeja morda res ni najlepši izraz - ampak a ni bistveni element vsakega hribolazenja dosežek? Tisto, o čemer bomo ob pivu radi govorili? Da smo prišli na tisto visoko goro? Da je bilo težko, ampak smo zmogli? Gre za premagovanje samega sebe in to je eden od bistvenih elementov. Zdaj jasno je da je pri Triglavu v igri še nekaj več in to je povezano z nekaterimi slovenskimi svetinjami - Triglav je le gora, pa naj nekateri še tako skušajo pokazati, da je kaj več. Saj to ni edini primer takšnega prenapetega odnosa do določenih simbolov in dejavnosti (spomnite se na debato o statusu kulture).
Pa še na debato o pomanjkanju kulture in gorskih vodnikih: GVji se sicer res vsaj načelno sklicujejo na gorniško etiko in naj bi skrbeli za nivo kulture v gorah, ampak izkušnje številnih (ne sicer iz prve roke) pravijo, da so zlasti v centralnih Alpah GV-ji eni od najarogantnejših udeležencev v gorah. Tako da - ne vem če to ravno pripomore k splošnemu višanju nivoja kulture.
|
|
|
|
| wanyola22. 08. 2012 00:00:00 |
Sem bila včeraj gor, je bila gneča, pa vendar nisem opazila nobene nestrpnosti ali neučakanosti pri ljudeh, vsi so bili prijazni in vljudni. Seveda si vsak planinec želi vsaj enkrat osvojiti Triglav in s tem ni prav nič narobe. Srečala sem neverjetno veliko tujcev, dobro opremljenih. Ko enkrat osvojiš vrh, je to eno samo zadovoljstvo. Občutek je enkraten in govoriti o nekakšni trofeji je popolnoma napačno.
|
|
|