Zadnjica - Glava v Zaplanji (čez Dolič)
Ishodište: Zadnjica (650 m)
| Širina/Dužina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime puta: čez Dolič
Vrijeme hodanja: 6 h 30 min
Zahtijevnost: laka neoznačena staza
Visinska razlika: 1906 m
Visinska razlika po putu: 1950 m
Zemljovid: Triglav 1:25.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 12.040
 | 5 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Vozimo iz Kranjske Gore preko planinskog prijevoja Vršič prema Bovcu ili obrnuto, ali samo do 50. oštrog skretanja Vršičke ceste ili Ruske ceste (kod sela Trenta). Tu skrećemo na sporednu cestu, kojom se nakon par 100 metara parkiramo na parkiralištu uz cestu.
Opis puta:
Sa parkinga nastavljamo cestom, koja nas pored nekoliko kuća (uglavnom vikendica) za cca 15 minuta dovodi do mjesta gdje se cesta razdvaja na dva dijela (uz raskrižje je nekada bilo parkiralište, danas zabranjeno parkiranje).
Nastavljamo donjom desnom cestom (gornjom cestom dolazimo do teretne žičare, koja vozi na Pogačnikovu domu) u smjeru Doliča, Luknja i Prehodavaca. Najprije blagu cestu koja nas vodi kroz slikovite livade, više kroz šumu, pratimo skoro do njenog kraja, točnije do označenog križanja, gdje se desno odvaja markirana pješačka staza prema Prehodavcima (do ovdje nam treba cca. 1 sat).
Od raskrižja na predjelu Utro nastavljamo ravno, gdje cesta konačno prelazi u pješačku stazu ili stazu. Uspon nastavljamo starom mulatozom koja se dalje umjereno uspinje preko mjestimično strmijih padina. Dalje se ubrzo desno odvaja penjačka staza preko Komara, a mi idemo ravno i dalje nastavljamo uspon širokom stazom. Panoramska staza, koja mjestimično prelazi preko vrlo strmih padina, više nas dovodi do sljedećeg označenog križanja.
Od križanja idemo desno (lijevo Luknja i Triglav preko Plemenica) i nastavljamo u smjeru planinarske kuće Koča na Doliču. Još uvijek široka staza dalje se počinje uspinjati prema jugu i prelazi preko obronaka Vrha Zelenića (2468 metara). Kada se padina malo zaravna s desne strane spaja se staza preko Komara, a mi pratimo mulataru do sljedećeg križanja, gdje se desno odvaja staza prema Zasavskoj koči (staza Pot Mire Marko Debelakove preko Kanjavčeve policije). .
Tu nastavljamo lijevo te nas panoramskijom i mjestimično strmijom stazom dolazimo do križanja kod planinarskog doma Koča na Doliču.
Od raskrižja kod planinarskog doma Koča na Doliču idemo lijevo prema zapadu i nastavljamo uspon po mulatu koji se relativno strmo uspinje. Nakon pola sata hoda od planinarskog doma teren se zaravna i staza više ne dobiva na visini. Sada pred sobom jasno vidimo Triglav. Dalje hodamo u smjeru Triglava po kraškom terenu, gdje je potreban oprez, da ne zagazimo u kakvu rupu i ne zavrnemo nogu. Dalje dolazimo do križanja, gdje se spaja staza iz Plemenica.
Tu nastavljamo lijevo nemarkiranom stazom (desno Triglav) koju pratimo 10 minuta do Morbegne. Od Morbegne do vrha imamo samo nekoliko desetak koraka hoda po laganom bespuću.
Zadnjica - Dolič 4:45, Dolič - Glava v Zaplanji 1:45.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
4344
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
Rasprava o izletu Zadnjica - Glava v Zaplanji (čez Dolič)
|
| Gost26. 05. 2006 00:00:00 |
Kje pa je 50. serpentina?? Označenih je samo 49!
|
|
|
|
| Gost26. 05. 2006 00:00:00 |
Samo v vednost. Mulatjera kot tudi trdnjava Morbegna sta nastali šele nekaj let po I. vojni, ko je to ozemlje po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji (1920-1943). Na prenočevanje v trdnjavi računajte kvečjemu kot na bivakiranje na prostem, je pa objekt v prihodnosti predviden za prenovo.
|
|
|
|
| Gost26. 05. 2006 00:00:00 |
49. ali 50., saj je vseeno. V dolino Zadnjico itak vodi samo ena cesta!
|
|
|
|
| Gost26. 08. 2006 00:00:00 |
Od kot novica da je Morbegna predvidena za prenovo?
|
|
|
|
| Gost8. 09. 2006 00:00:00 |
50. serpentina je na višini 645m, v vasi Trenta, točno na mestu, kjer se zavije v dolino Zadnjice, smo bili ravno včeraj, pa vem 
|
|
|
|
| janez.novak1. 06. 2015 00:00:00 |
Zanimivo je, da vsi to propadajočo kasarno imenujemo Morbegna, v resnici pa je bila to kasarna Caserma Vittorio Emanuele III, Morbegna pa je stala pod Triglavom (tam nekje kjer je odcep za Kugyjeve police) in se je imenovala Capano Morbegna in je bila planinska koča.
|
|
|
|
| IgorZlodej1. 06. 2015 00:00:00 |
Ali si slučajno bral planinskli vestnik ali si nasedel italijanskim propagandnim arhivom 
|
|
|
|
| Branee1. 06. 2015 00:00:00 |
Sej igor eno je povezano z drugim (objava v pvju je temeljila precej na arhivih)
|
|
|
|
| merkur2. 06. 2015 00:00:00 |
Pa res - ko se že oglašajo največji poznavalci tega področja in te tematike - kje je motiv za italijansko arhivsko propagando, če gre zares zanjo? In, na katerih (arhivskih, zapisanih?) podatkih pa je pravzaprav temeljilo vedenje o imenu in poziciji "kasarne Morbegna" pred napisanim v PV? Hvala za razlago!
|
|
|
|
| janez.novak2. 06. 2015 00:00:00 |
Igor - jaz sem to prebral v PV in sem pač verjel. Če sem nasedel sem pač nasedel. Ne glede na to, kako je v resnici bilo, je usoda tega objekta zelo žalostna.
|
|
|
|
| ana3. 06. 2015 00:00:00 |
Žalostna usoda res, zaradi nekega posameznika
|
|
|
|
| IgorZlodej4. 06. 2015 00:00:00 |
Žalostna zato, ker so o usodi odločali v LJ.
|
|
|
|
| ana4. 06. 2015 00:00:00 |
Nisem vedela da so človeku iz Lj naročili naj zruši tiste zidove, a je res logično ker je bilo govora da bodo gradili na novo in je ruševina motila. Po tem pa ni bilo nič iz tega kot še iz marsikaterega projekta 
|
|
|
|
| merkur4. 06. 2015 00:00:00 |
Saj si nisem povsem na jasnem, kdo bi moral o usodi dotične zgradbe odločati - bila je pač državna dediščina minulih časov. O takih in podobnih zgradbah pa običajno odloča država (naša bivša in takisto tudi aktulana bi jo morda zaradi parcialnih interesov pustili, da se sesede vase), rušijo pa jih tebi nič meni nič le barbarsko neuki omejeni posebneži. In se jim ne zgodi nič. Obup! Celo za varuhe visokogorja se samooznanjajo in nenazadnje najdejo celo oporo v navzven normalnih ljudeh ... Obup!
Iz vrstic nekaterih predhodnikov je morda čutiti, da bi o kasarni morali odločati domačini iz bližnjih dolin, zato je skoraj ironično, da (če?) so odločanje vzeli v roke najprej "neki Ljubljančani", dokončno pa je njeno usodo (dobesedno) lastnoročno zapečatil "nek Jeseničan".
|
|
|
|
| IgorZlodej4. 06. 2015 00:00:00 |
Ko so nekaterim mame še ta zadnjo brisale se je odločalo ali se obnovi kasarna na ZTP ali se gre v povečavo Kredarice. Obveljalo je slednje, ki ima sedež v LJ , ker je najvišja pač morala biti tam kjer je. Vse ostalo komentiranje pa je povsem odveč, še posebej, če je pod vplivom kakega nebesnega znamenja 
|
|
|
|
| GregorC4. 06. 2015 00:00:00 |
So se pač v Lj tako odločil, ampak to še ne pomeni, da je bilo to treba porušit, kot to počne nekdo ki ni iz Lj.
|
|
|
|
| Branee4. 06. 2015 00:00:00 |
Kasarna je obsojena na tak konec ker enostavno niso hoteli da bi na nasi simbolni gori imele nekdanje okupaciske sile svoj spomenik
|
|
|
|
| darinka44. 06. 2015 00:00:00 |
Točno tako bravo Brane 
|
|
|
|
| janez.novak4. 06. 2015 00:00:00 |
Moram stopiti v bran mojemu rojaku Lojzu. On mogoče res podira ruševine kasarne, ki pa so jo obsodili na propad po 2.SV.
|
|
|
|
| spartac31. 08. 2015 00:00:00 |
Nad kasarno stoji še nek objekt, ki ga začuda ni načel zob časa, smo se pa odločili, da ga zravnamo in bo potem vse skupaj nekako v stilu
|
|
|
|
| B231. 08. 2015 00:00:00 |
Bravo! In ob tej priliki bi bilo dobro istočasno "zravnati" še akterja, rušiteja odlične zgradbe in "gospodarje" parcele (MNO RS Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana)! Pa dajmo že enkrat umakniti tega "telebana" iz območja Triglavskega narodnega parka! Ali tam ni prepovedano divje kampiranje?
|
|
|
|
| SuzanaM1. 09. 2015 00:00:00 |
Namestitvi v objektu, ki tam stoji že 90 let, bi težko rekli divje kampiranje. V današnjem jeziku se temu reče skvotanje. Če lastnika ne moti, da nekdo brezplačno biva v njegovem objektu, potem tu ni več kaj dodati. Ker pa je v tem primeru lastnik država, lahko govorimo o oškodovanju družbenega premoženja in kazenskem pregonu – ne Lojza, ampak predstavnikov brezbrižne države.
A kdo bi se v vseh zapletih v dolini Šentflorjanski ukvarjal še z visokogorskimi težavami?
Pred tremi leti sem bila pri propadajoči trdnjavi in sem nad videnim še danes žalostna. Pa ne zaradi Lojza, ki pridno čisti, kar odpade z ruševin, temveč nad odnosom naše države. Ko ostane zgradba brez strehe, je na taki višini neusmiljeno zapisana hitremu propadu. Divja moč narave ne potrebuje pomoči človeških rok, da v nekaj letih zravna objekt z zemljo.
Lojzu pa samo zavidam, da si je uredil bivak na eni najbolj elitnih lokaciji v Sloveniji. Ob odgovornih lastnikih z vizijo pa bi tu lahko stal sodoben objekt, ki bi vsem planincem nudil namestitev.
|
|
|
|
| B21. 09. 2015 00:00:00 |
Če ne bi bilo Lojza in njegovega "čiščenja", bi bivša zelo trdno zgrajena zgradba brez kakršnega koli vzdrževanja stala še dolga leta in v primeru slabega vremena nudila mimoidočim varno zavetje! Niti streha, niti ogromna cisterna za vodo, niti zidovje niso propadli sami od sebe! Tu ni kaj dodati...
|
|
|
|
| mirank1. 09. 2015 00:00:00 |
Točno tako je kot piše B2. Lep primer so bivše kasarne na Lepočah, kjer posod manjka praktično samo streha, imajo pa to srečo, da ležijo nižje kot neka znana ...
|
|
|
|
| SuzanaM1. 09. 2015 00:00:00 |
Kasarne Za Lepočami so iz istega obdobja, a ležijo v pred divjim vremenom zaščiteni dolinici. In tudi te žalostno propadajo. Nobena zgradba nima več strehe in zagotovo ni bil Lojz tu na delu. Varnega zavetja v takih ruševinah pa ne bi iskala.
|
|
|
|
| korl1. 09. 2015 00:00:00 |
Bi se vse zrušilo samo od sebe ja, no pa kaj? Saj se piramide v Egiptu in Partenon v Atenah tudi počasi rušijo, pa jim zato nihče ne pomaga, da bodo čimprej postale prah.
Dejstvo je da je človek zgradbo namerno zrušil in mnogo ljudi ga je pri tem videlo, ukrepal pa ni nihče
|
|
|
|
| BorStenar3. 12. 2022 23:25:26 |
Živjo
ali je možno turo združiti z Triglavskim stebrom, če od trdnjave Morbegna nadaljuješ proti Kugyjevi polici?
LP
|
|
|