Zajzera - Veliki Nabojs / Monte Nabois grande (variante per la crestaest)
Ishodište: Zajzera (897 m)
Ime puta: variante per la crestaest
Vrijeme hodanja: 4 h 30 min
Zahtijevnost: veoma zahtjevan označeni put
Visinska razlika: 1416 m
Visinska razlika po putu: 1430 m
Zemljovid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, komplet za samovarovanje
Preporučljiva oprema (zima): šljem, komplet za samoosiguranje, cepin, dereze
Pogleda: 13.258
| 3 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Preko graničnog prijelaza Predel ili Rateče vozimo se do Trbiža / Tarvisio. Dalje vozimo starom cestom prema Videmu / Udinama. Već nakon nekoliko kilometara od Trbiža / Tarvisio lijevo se odvaja cesta za Ovčju vas / Valbrunu. U Ovča vasi/Valbruna skrećemo lijevo i pratimo cestu naprijed kroz dolinu Zajzera prema gore. Nakon nekoliko kilometara vožnje dolazimo do raskrižja na mostu iznad ceste (kod drugog mosta). Ovdje skrećemo lijevo u smjeru oznaka za Svete Višarje / Monte Lussari i zatim već nakon nekoliko metara vožnje skrećemo desno na veliki parking gdje se parkiramo.
Opis puta:
Na kraju parkirališta izlazimo na kolnu stazu koja se nakon nekoliko desetak metara spaja na cestu. Nastavljamo lijevo preko mosta i pratimo cestu do raskrižja gdje idemo desno prateći putokaze »616 Rifugio Pellarini«. Neko vrijeme zatim hodamo uz rijeku i ubrzo se uključujemo na planinsku cestu. Nastavljamo lijevo planinskom cestom po kojoj se potom dugo uspinjemo. Cijelo vrijeme hoda po cesti pratimo oznake za stazu 616 i planinarski dom Rifugio Pellarini.
Na otprilike polovici uspona s ceste se desno odvaja vrlo zahtjevna staza na Mali Nabojs (Piccolo Nabois). Nastavljamo cestom sve do kraja, gdje je donja stanica teretne žičare. Nastavljamo blago desno po kolovozu koji brzo prelazi u pješačku stazu. Staza potom skreće lijevo i počinje se uspinjati malo strmijom padinom ispod žičare. Uspinjemo se uglavnom kroz šumu prema istoku, povremeno se otvara i lijep pogled na okolne vrhove. Takva staza nas dovodi do označenog raskrižja gdje nastavljamo desno prateći oznake Rif. Pellarini (20 min), lijevo vodi staza 617 na Svete Višarje (4 sata).
Staza nas dalje ubrzo izlazi iz šume na sipare odakle se otvara vrlo lijep pogled prema Visu. Tu staza skreće desno i slijedi zadnji uspon do kolibe Pellarini.
Od planinarskog doma nastavljamo stazom 616 koja nas već nakon nekoliko desetak metara dovodi do raskrižja. Nastavljamo desno prateći oznake Sella Nabois (usjek Škrbina Nabojsa), lijevo vodi staza prema usjeku Žabniška škrbina (Sella Carnizza). Put nas zatim vodi širokim koritom bujice na desnoj strani doline, gdje ubrzo dolazimo do novog križanja. Idemo desno grebenskom stazom (variante per la crestaest).
Nakon kraćeg uspona staza nas dovodi do table uz stazu koja upozorava da je staza vrlo zahtjevna i namijenjena samo iskusnim planinarima. Jer staza dalje je jako utabana i neosigurana.
Od znaka upozorenja staza se strmo uspinje kroz borovu borovu stazu i dolazi na travnatu padinu. Ovdje nastavljamo čvrsto desno te nas uska i blago eksponirana staza dovodi na greben obrasl borovom borom. Dalje se uspinjemo grebenom kroz patuljak. Kada izađemo iz borova staza zaobilazi strmi greben lijevo i na kratkom malo izloženom križanju dovodi nas do vododerine. Ovdje je potreban dosta oprez jer na slabo uhodanoj stazi ima dosta mrvičastog šljunka.
Slijedi uspon po dosta strmom usjeku prema gore. Iz vododerine dolazimo na travnate padine, gdje pješačka staza postaje vrlo slabo vidljiva. Nastavljamo čvrsto desno po travnatoj padini prema gore, tako da ponovno dolazimo na glavni greben planine. U početnom dijelu uspona po grebenu potreban je dosta opreza jer je greben ovdje vrlo strm.
Dalje greben postaje nešto manje strm i otvaraju se prekrasni vidici na sve strane. Kasnije kada greben postane zahtjevniji, s lijeve strane primijetit ćemo dobro uhodan put koji vodi na Veliki Nabojs (staza via normale). Na ovom mjestu napuštamo greben i prelazimo preko strme trave, te se uključujemo na normalnu stazu. U slučaju da je trava mokra moramo biti posebno oprezni, jer je padina dosta strma.
Slijedi uspon pješačkom stazom koja nas vodi strmom padinom prema gore. Posljednji uspon prema vrhu je vrlo težak, a staza je na ovom dijelu osigurana sajlom.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
Rasprava o izletu Zajzera - Veliki Nabojs / Monte Nabois grande (variante per la crestaest)
|
lynx11. 07. 2011 00:00:00 |
Grapa nekje na sredini poti je letos precej zdelana in zadelana z drobirjem. Previdno!
|
|
|
|
gorskarozica13. 08. 2012 00:00:00 |
Včeraj sem obiskala Veliki Nabojs po grebenski poti. Ta je lepa, malo bolj divja, potrebno je popaziti na rdeče pike, katere služijo našim markacijam. Pač tura je lepa, spust pa priporočam po običajni poti.
|
|
|
|
jax28. 06. 2015 00:00:00 |
Pot je popolnoma na novo urejena (požagano ruševje) in markirana (markacij je marsikje skoraj preveč), ob tem pa je bil njen potek malo spremenjen - sedaj ni več prečenja po strmih travah do normalne poti, pač pa pot sledi grebenu čisto do konca in se šele pri zajlah združi z normalko. Na tem mestu je na voljo še posladek - vzpon na zadnji grebenski stolpič, ki pa ni obvezen. Sicer pa zelo lepa pot, ki jo kazi samo skrajno nevaren vzpon skozi podrto grapo v spodnjem delu, kjer se da sprožiti tudi kak kamen v velikosti mikrovalovne pečice. Ko pa enkrat prideš na uravnavo nad grapo in nato na sam greben, stvar postane zelo lepa in prijetna. Pa vendarle - zaradi spodnjega dela poti ne bi enoznačno priporočil. Gotovo ponuja marsikaj, ampak je pa tudi med bolj objektivno nevarnimi potmi, ki sem jih prehodil.
|
|
|
|
ajo6219. 08. 2016 00:00:00 |
Pozdravljeni vsi ljubitelji gora! V sredo 17.8.16 smo v skupini 14 mladih in manj mladih navdusencev opravili vzpon po vhodnem grebenu. Kljub negotovim vremenskim napovedim je vreme bilo enkratno! Pot je odlicna v vsakem pogledu,izredno razgledna, zracna, ni pretirano tezka in niti nevarna, ceprav zahteva kar nekaj kondicije. Pot, ki nima kaj zavidati marsikateremu vzponu na odmevnejsi in bolj znan vrh. Zato je zadoscenje se toliko vecje v tem nedotaknjenem koticku zahodnih Julijcev. Pa se trop 15ih gamsov nas je pozdravil na zgornjem travniku, mi pa smo smo se na vrhu oddolzili s se kar ubrano Signore delle cime... Toplo priporocam vsem ljubiteljem to pot!
|
|
|
|
masker20. 08. 2016 00:00:00 |
Bravo ajo62, naj ti zaupam, da tebi in ostali planinski pisani druščini nekoliko zavidam. Sicer sem na Nabojsu bil že večkrat, vendar te grebenske poti je nisem še preizkusil. Verjamem, da jo bom v bližnji bodočnosti. Z gorami je kot z ženskami. Ko jih osvajaš, moraš imeti veliko dozo potrpljenja. Fajn se imej in še dosti planinskih užitkov ti želim.....
|
|
|
|
IgorZlodej20. 08. 2016 00:00:00 |
Grebenska ni nič posebnega, veliko lepša Via Nord, ali pa po zahodni grapi na vrh.
|
|
|
|
ajo6222. 08. 2016 00:00:00 |
Ja, morda je severni pristop zanimivejsji,bolj divji, se lepse je verjetno po Gamsji polici. Mislim pa, da ima grebenska pot dve prednosti: prvic to, da jo lahko priporocis tudi vecji in manj izkuseni skupini,drugic pa, da je nepremerljivo bolj razgledna, z grebena lahko obcudujemo tudi severni pristop, obratno pa malo tezje. Sestop pa priporocam po normalki. Planinski pozdrav!
|
|
|
|
IgorZlodej22. 08. 2016 00:00:00 |
Ja pozimi ponavadi kombiniram po normalki
|
|
|
|
ajo6222. 08. 2016 00:00:00 |
Joj,saj si izreden,Zlodej, kapo dol, ni kaj.
|
|
|
|
DarjaZaplotnik22. 08. 2016 00:00:00 |
@ajo62, se strinjam glede naštetih prednosti. Je pa grebenska tudi na novo urejena kar se tiče varoval in označb. lp d
|
|
|
|
VanSims1. 07. 2017 00:00:00 |
Zelo lepa pot, ki me je prijetno presenetila. Priporočam vsem, ki imajo ustrezne izkušnje. Pot ima sedaj drugačno ime in seveda tudi oznako na smerokazu, kake 10 minut po Pellariniju, ne več tako kot piše zgoraj, temveč "Sentiero Alpinistico Gasparini Florit" Toliko, da ne bi še kdo zataval že skoraj do odcepa za GOLA NE. Zakaj 'Alpinistico' mi sicer ni jasno. Kar vsako težjo pot tako označiti je nesmiselno. Potem pa bo nekdo, ki bo to pot preplezal hotel iti na pravo alpinistično pot, je pa lahko... Pot od tehnično zahtevnega obsega: najprej nekaj nezavarovanega krušljivega plezanja po razsuti grapici,nato pa seveda tisto slavno grapo, ki je sedaj tako dobro zavarovana, da pravzaprav niti ni najtežji del. Varovanje je morda priporočljivo za neizkušene, vrtoglavi pa na tej poti tako ali tako nimajo kaj delati... Kamenje se kruši ja,...pazljivo, če je kdo za vami. Bolj težji (morda sicer resda bolj s psihološkega stališča) se je meni potem zdel tisti del od skrinjice naprej (tam pozor na prvo piko v levo po kakem metru plezanja na začetku),kjer morda kak del doseže že I+ in ki je nezavarovan. Drugače težave na poti ne presežejo I. No potem pa je še nekaj plezačine pri koncu in pridemo do stika z normalko. Tisti 'neobvezen stolp', ki ga omenja @jax ima težavnost nekje do I+. Sestop z njega proti zajlam je nekoliko siten.
|
|
|
|
serznoz14. 07. 2018 00:00:00 |
Danes gor. Lahko potrdim, da je pot dobro označena in primerno varovana, a kljub temu posamezna mesta terjajo povečano previdnost. Nad grapo se je potrebno malo potruditi, da se pike najdejo, a so na pravih mestih. Nekaj izpostavljenih mest je relativno kratkih. Za vrtoglave pa res ni, saj je z vršnega grebena do tal okrog 1200 metrov zraka. Vstop v grapo je okrog 20 metrov nad iztekom, jeklenice pa ta del poti bistveno olajšajo. Glede na srečevanja s pristopniki ob povratku sem imel občutek, da bolj malo spremljajo vremensko prognozo. Napoved je tokrat bila točna: ob enih sem bil na parkirišču v Zajzeri, čez četrt ure je pričelo grmeti in deževati.
|
|
|