Tako globoko spodaj je bila ta tema, da sem jo komaj našel.

In seveda, red je red, kajti leto je naokrog, kjer po raznih zapiskih podoživljam lepe hribovske trenutke. Covid in poškodba sta že daleč zadaj, žal pa se je razpasla nova kuga - zapore cest in drage parkirnine. Vsak se seveda znajde po svoje. Mladcem ni težava prehodit lepe , ravne ceste do izhodišča, bogatim pa plačat drage parkirnine. Jaz sem zadevo rešil tako, da sem malo 'raztegnil' dan in se mi je največkrat lepo obrestovalo. Žal moji neosvojeni dvatisočaki stagnirajo, dobra polovica jih je namreč v kaninskem pogorju in dokler ne bo usposobljena žičnica ali bajta, bo pri tem stanju ostalo za vse večne čase.

V 90% soliram, s tem nikogar ne obremenjujem s tempom, vožnjo, gostilno, prenočitvijo in seveda varnostjo, saj kot 'veteran' čutim moralno odgovornost do mlajših.
Malo sem se zatipkal

Tu je inventura:
66x na Veliki planini
28 dvatisočakov,
20x pod dvatisoč, največkrat so bili cilj gorske tekme, na katerih neizmerno uživam.
Vesel sem, da sem kot šodrovec še vedno sposoben obiskat Ponce, Oltar in Rokave, ki so seveda v planu tudi za letos.
In še skupna vertikala - 169 kilometrov.
Srečno vsem ljubiteljem gora!