Zeleniške špice

Z Ladjo, ali brez, Nevenka, je tole šele polovica Zeleniških špic

Silvester, ni potrebe, bolj komot je...zato me zanima, kakšna je potreba po dolgih
Kačo tu prej primeš kot stopiš gor

Ja...cel greben je od Deca naprej...vsaj tako so med učili stari alpinisti. Ampak glede na objave tega ne gre nihče več...

Hm, kakšen osiveli optimist se še znajde v tem zelenju.

Zeleniške špice se začnejo na Rigeljcu, če bi pravoverno, glede na Belo, gledal cel greben, pa seveda na Mešeniku ...in če ni objav, še ne pomeni, da ne hodim/o

Verjetno so "zeleniške" samo do St. vrha.

Včerajšnje Zeleniške špice so me, kljub jutranjim uram, kar pošteno pregrele. Že ob 5.30 na Jermanci gužva, pa potem tudi skozi Repov kot, s Staničevega vrha smo trije odšli naprej že pred osmo. Na Nebeški lojtri je na vrhu pri novem manjšem podoru najbolj stabilno še vedno po stari smeri desno od podora (nov klin), levo je vse še bolj razmajano, kot je bilo do (pred)lani. Ker sem imel časa na pretek in vrv za pomoč pri spuščanju, sem lahko šel čez vse špice

S Srebrnega sedla sem tokrat "skočil" v dolino čez Planjavo, ker je bilo v Repovem kotu preveč ljudi - vsi pa vemo, kako se tam podira, ne glede na to, kam se umikaš. Malo sem moral improvizirati zaščito pred soncem , ker sem pozabil kremo.

Kamniškega sedla sem se na povabilo melišča Planjava expres pravoverno izognil, čeprav je treba priznati, da melišče marsikje v zgornjem delu ne zasluži tega naziva

Jermanca(900)-Zeleniške špice(2127)- Planjava(2392)-Za vrati-Jermanca 17.6.2024:

Z Jermance do Repovga kota je pot še dokaj položna. Ravno prav ogreti smo tako zagrizli v strmejši breg v Repovem kotu.
Tam smo mimogrede stopili do čudovitih tolmunov.
Zeleniškim smo pristopili po šodrasti grapi, ki poteka pod Staničev vrh.
Pred Staničem smo naredili še ovinek do Kovačnice in spet nas ni razočarala.
Po Zeleniških smo hodili kar po grebenu in lepo nam je šlo. Le en stolp v zadnjem delu je imel nekaj metrov prezahtevnih za sestop brez varovanja. Treba je bilo nazaj po isti poti in po za spoznanje lažjem obvozu po levi.
Krasno, razgledno prečenje so te Špice. Saj je kar nekaj težavnih in zračnih detajlov a ko iščeš oprimke in stope tega tako ne opaziš.
Na Najvišjem robu na čudovitih travah veselje nad vsem lepim, ki nam ga je dalo to prečenje. Še previdno po desni dol na škrbinico in prek okna.
Planjava prvotno ni bila v planu a nas je njena bližina kar potegnila gor.
Sestopili smo prek Sukalnika in skozi Za vrati na Pri pastirjih.
Pot Za vrati je v enem delu skoraj povsem zaraščena in je dosti boljša opcija sestop po grapi.
Lepo izkoriščen dan smo zaključili s hladno pijačo, ki nas je čakala na Jermanci.
Dušan in Vinko, hvala za super družbo na super turi.

Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez 🙂

Nekaj malo snega je tam gor.

V kratkih hlačah?

Ljaneja.
Preberi prvo vrstico.
Lep pozdrav.

Ha ha, Janez, ti pa naslov teme
Ampak ni kej. Slike so lepe, opis je dober in želim ti še veliko hribovskih dogodivščin.

Zdravo.

Prejšni ponedeljek (23.6.) sem nekje pred Staničevim vrhom ali pa na Srebrnem sedlu pozabil vetrovko Karpos (https://www.karpos-outdoor.com/SI/en/Men's/Products/Jackets/Shell-Jackets/LAVAREDO-RAIN-EVO-JACKET/p/2511039_020)

Če je hodil kdo mimo in kaj našel me lahko obvesti na matej11.balazic@gmail.com

Hvala.

Lp, Matej

Zdravo Matej,

Sem tam hodil v nedeljo in nisem nobene vetrovke videl, res pa je, da tudi posebej pozoren na to nisem bil.

Obenem bi pa se kako dobro dušo, ki dobro pozna najboljše prehodw prosil, če mi pove, kje naj bi se šlo pri tistem glavnem, 150m stolpu. Sam sem šel precej levo od osrednjega kamina/poči, pa je bilo kar zahtevno (naletel še na dva starejša klina). Prilagam sliko stolpa za boljšo predstavo.

Miceno desno in navzgor, da prideš do zelenja.

Včeraj parkiram pred Kamniško Belo. Do Orglic je ravno pravšnje ogrevanje. Nadaljujem v Kamendol, tam pa poiščem odcep za Kamniško jamo. Do jame je prav lepa steza, lepo se jo da slediti. Malo pogledam naokrog, nato pa se vrnem do zadnjega ovinka. Tam zapustim pot in se odpravim v neznano. Opisa nisem imel nobenega, le kriptične dorbce, ki sem jih našel tu gor. Še pred prvo grapico se zapodim v breg, pa se mi zdi nekam strmo, zato se nazaj spustim in prečim prvo grapico ter nadaljujem prečno do druge. Pred njo se spet zaženem navzgor. Še nekaj minut grizem v breg, nato pa, glej ga zlomka, se skoraj zaletim v možica. Vidim stezico, ki pride z desne, a se mi zdi, da bo prava smer v levo. Krnico nad mano zapirajo stene, le prečno proti levi se morda nekaj kaže. To mi višje potrdijo še trije možici. Svet se nekoliko odpre, od grebena me loči le še pas rušja. Smisel za orientacijo še ni čisto izpuhtel, spet zadenem obžagane veje in lepi prehodi me pripeljejo na greben. Kmalu se priključim "normalki" iz Repovega kota in po dobrih treh urah sem na Staničevem vrhu. Sledi zajtrk in razgledovanje.
Zdaj pa pride še bolj prijeten del, si mislim. Dam čelado na glavo in pogledam čez rob na nadaljevanje. Zagledam pomrznjene skale in flikice snega. Uf, na to sploh nisem računal, vseeno poizkušam, a ne morem čez. Dobro, sprememba plana. Vrnem se na vrh in sestopim v Repov kot. Mimo dveh votlin nadaljujem proti Planjavskim zelenicam. Vzpnem se na vrh in ne uživam v razgledih, saj me delno zavijo oblak. Sestopim na sedlo, čez Sukalnik je nekoliko sitno, shojeno in nekoliko poledenelo, a gre. Na sedlu se še malo razgledam, nato pa nazaj v dolino in po cesti do avta. Zaključim v temi.
Lep dan je bil.

Če kdo pozna pobočja nad Kamniško jamo, bi bil vesel kake informacije, ima morda ta pristop, ki sem ga opravil, kakšno ime, so tu kakšne stezice... Hvala.

Volk, ki je tukaj vse prehodil, in skrbno beležil pristope, jih je v tej regiji poimenoval po izhodiščih (od jame levo in desno, od bolnice, proti Petkovim njivam,...) in hkrati navedel, da je v tvoji smeri pristopa bila morda davno nazaj planina, po kateri ima greben nad njo ime. Večino stvari poznata še Pastirica in Franca, pa SilvestrO, ki pa je bolj zvite sorte, samo kako sliko v uganko prilepi Če bo kdo od njih našel v spominu kakšno staro ime.