Čestitke Niki za pravkar osvojeno že drugo zlato medaljo.
Danes se še prej podam od doma kot v sredo, avto zapustim točno ob šestih, ko baterija ni več potrebna. Veselilo me je dejstvo, da je bilo pri žičnici kar nekaj vozil in da sem med vožnjo do tja uzrl dve lučki v zgornjem delu Žmavčarjev. Pozneje ugotovim, da sta to edina dva, ki sta se danes podala na Kranjsko Rinko in smo istočasno dosegli njen vrh.
Hoja po gozdu pravi užitek, sneg se začne šele pri luknjah. Obtežim podplate, sneg je bil večinoma pomrznjen, zato se je dalo lepo napredovati. V bivaku so vrata popravljena, v njem se zadržim kar nekaj časa, saj sem moral zamenjat pretežni del cunj. Naj opozorim da je klopca, na katero stopiš v bivak zelo razmajana, zato previdno!!! Nad bivakom je bilo potrebno iskati trše flehe snega, sicer si hitro zagazil do kolen. V amfiteatrčku in nad njim pa je bila že borba. Na vrhu Kranjske Rinke je na momente močno zapihalo, na Štajerski in Mali pa bi bil lahko v kratkih rokavih. Ob povratku se je sneg pod bivakom močno ojužil, vendar novih plazičev nisem zaznal, od bivaka sem štartal točno opoldne. Na obeh odsekih trase so jeklenice zelo uboge, zato jih je bolje ignorirati.