Lepi dnevi se nadaljujejo in greh bi bil preživeti jih doma. Včeraj sem se odločil za obisk Rink, ki pozimi s Kamniškega sedla izgledajo tako fascinantno.
Malce po pol osmi uri sem zapustil avto, parkiran pri sp. postaji tovorne žičnice za Kokrsko sedlo in se usmeril proti Žmavčarjem. To je poleg poti z Logarske doline in Turskega žleba najkrajša in zame najlepša pot, kjer je ob poti tudi bivak. Zaradi južne lege in male količine snega, je pot kopna in suha vse do votlin pri izhodu iz gozda. Tudi višje dereze še počivajo v nahrbtniku, neobhodno so potrebne šele pod zadnjo flanko pod bivakom, kjer je strmina huda in sneg trd. Tu prehitim edinega današnjega pohodnika, ki je imel tik pred bivakom smolo, po strmini mu je v globino ušla čelada. Če lastnik tole bere, naj mu povem, da sta jo našla dva plezalca.
V bivaku se preoblečem, pomalicam in najprej usmerim proti Kranjski Rinki. Hoja je bila pravi užitek, sneg pomrznjen,vse lepo zalito, mraza nobenega, vidljivost fantastična. Zanimivo, da je bil veter in to kar mrzel samo na vrhu Kr. Rinke, preostali del ture je bil praktično v brezvetrju. Ker so Rinke štiri, časa pa sem imel na pretek, sem seveda obiskal vse. Za Malo marsikdo niti ve ne.
Slikal sem lahko brez rokavic, zato se je nabralo kar nekaj posnetkov.
