Säuleck (3086m)

Una prečnica. Na splošno je težka in navita je. Sauleck je za eno stopnjo lažje, je pa daljša.

Bil sem verjetno med prvimi pred leti, ko se je odprla ta ferrata na Saüleck D/E, ampak spet ni to neka strašna zadeva, tako, da ne vem zakaj toliko govora. Bistveno težje je recimo na Torre Clampil. Meni se je zdela običajna pot po kateri sem sestopal bolj zoprna zaradi labirinta balavanov, zato sem naslednji vzpon opravil pozimi, ko je bilo vse lepo zalito s snegom in to od Geissener hütte, ki je na povsem drugem koncu. 9 ur je precej veliko, je seveda možno tudi v 6-7 urah gor in dol.

9ur za povprečnega planinca,ki rad naredi kakšno sliko in si vzame čas je čist ok,vrjamem pa da tisti hitrejše sorte zmorejo tud v 6ali7urah...Prečnico v kapli se da zlezit brez uporabe skob tak da res ni nč posebnega.Sicer je pa res da vsi imamo svoj nivo sposobnosti in nismo vsi enako fizično ter psihično sposobni...Drugače pa tisto v Železni kaplji je čisti D tisto ne more biti nikakor D/E...

V cetrtek zjutraj smo se odpravili na Sauleck. Ob 6 zjutraj smo prispeli na parkirisce pod jezom in se pocasi odpravili po poti Buderusweg na vrh. Pot do koce je bila lepa, razgledi pa ze takrat zelo lepi, saj je sonce lepo padalo na okoliske vrhove. Ko smo prisli do koce, se je v dolini zacela dvigati megla. Pocasi smo se odpravili naprej, si vzeli kar nekaj pavz za slikanje. Pot je bila zelo zanimiva, saj nismo imeli izkusenj z hojo po taksnih kamnih. Preckali smo par snezisc in okoli pol1 ure prisli na vrh. Tu smo si vzeli daljši odmor in se pocasi napotili nazaj v dolino. Takoj po zacetnem spustu smo zavili levo po brezpotju(da nismo sli ponovno okoli hriba in da naredimo turo malo bolj zanimivo. Brezpotje je bilo kar zahtevno, bilo je tudi kar nekaj prostega plezanja navzdol. Prehodili smo ledenisko moreno in prisli do precne poti. Od tam smo se vrnili do koce in naprej do avtomobilov. Pri parkiriscu smo bili ob 18.00, vsi utrujeni in polni navdusenja zaradi prelepih trenutkov, ki smo jih doziveli na vzponu. Ta dan je bilo zelo malo turistov, na poti pa smo ujeli tudi dva svizca
Zelo priporocam pohod na goro, saj ni tezavna, res pa je da rabis nekaj kondicije ker je veliko hoje.

vol fantastično blo gremo še višji =D novim progam naproti =D

Bravo ziko10 kjer je volja tam je pot,drugo leto pa po ferati na vrh...

kita če ti jst povem mi pridmo kam čemo

Tak se govori......

kaj imate od dirkanja po hribih?-BOLANO !

Upam, da ste pred odhodom v tujino prebral vsaj tole: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10001&id=5501

Kita ce bomo dobili cez leto dovolj izkusenj potem mogoče tudi drugo leto po ferati. Verjetno pa bomo drugo leto bolj rezervirali za slovenske plezalne poti, cez 2 lete pa bomo najverjetneje dovolj usposobljeni za to ferato, ce pa ne pa tudi ne bo nic narobe
@lumi: Če na nas leti dirkanje, mi smo šli lepo po pameti, vzeli smo si veliko časa za sebe, glede na to da naj bi bila pot normalno prehodna v eno stran 5,30 ure, tako da smo bili kar počasnejši

luma lej mi ko gremo u hribe ne derkamo ampak hodimo kondicijo naberamo najobol pa uživamo =D

Je šel kdo v kratkem na Säuleck po lahki poti? Kakšne so razmere?
Hvala!

Vreme idealno, pot po običajni "lahki" brez posebnosti, sneg sicer je vendar se ga lahko preči , pohod smo opravili v 12 urah od avta do avta z vsemi vmesnimi postanki,(slikanje, hrana in občudovanje narave)

LP!

Včeraj na moj tretji tritisočak na Sauleck z PD Iskra Kranj. Štartali smo že ob štirih zjutraj iz Kranja z malim avtobusom. Imeli smo čudovitega glavnega vodnika. Imel je tako prijeten tempo-ne prehiter , ne prepočasen. Čeprav je bila pot relativno dolga -tja in nazaj s postanki okoli trinajst ur, dejansko nisem bil nič utrujen. Takih vodnikov si lahko samo želimo.Pot na začetku prek planine Dosner Alm , kjer je polno živine. Pri jezercu Konradlacke naj bi bila koča Konradhutte, vendar se ni zdelo , da bi bila odprta. Nato se pride do visokogorskih pašnikov , kje je koča Dosnerhutte. Nam se je zdelo, da je to planšarija-do koče pa nismo šli-samo mimo. Res je lepa ta planina . Po njej se vije potok Dosenbach v ljubkih meandrih.Po skoraj triurni hoji pa smo prišli do visokogorske koče pri jezeru Dosner See. Velika koča stoji res na idiličnem kraju obkrožena z vrhovi, ki se sončijo na gladini smaragdnega jezera.Postrežba je vrhunska, nenavadno so prijazni, sanitarije za vzgled.K naročenemu je oštir prinesel zastonj še šilce žganja-pri nas tega ne bomo doživeli.Okoli koče so paradirali konji-z njimi dostavljajo robo v kočo. Nato pa je sledil skoraj triurni skalni marš na naš cilj -tritisočak Sauleck-3086m. Ne bi mogel reči, da je to lahka tura. Hoditi prek teh granitnih plošč, ki se ti guncajo pod nogami in izmikajo ni prav prijetno. Vseskozi moraš biti pozoren kam stopiš.Taka pot je dejansko vse do vrha.Gor pelje tudi ferata, vendar ferata ni bila v planu.Vrh gore poplača ves trud z prekrasnimi razgledi nadeč naokoli. Enostavno smo uživali, se malo poslikali. Naj bi bil žig in vpisna knjiga malo nižje pri križu na koncu ferate-jeklenice so se videle. Verjetno tega nismo našli. Žig se je dobil nato pri povratku v koči.Takih tur si enostavno še želim.

jcerni, naredil si odlično reportažo.Še bolj si si zapolnil vse te točke mimo katerih smo hodili.Bravo Janez!Lahko te samo občudujem!

Bili na Säuleck-u dan pred PD Iskra Kranj. Udeležba na turi je spadala v tisto kategorijo »saj ni res, pa je« . Našo novopečeno polnoletnico smo bolj kot ne »iz vljudnosti« vprašali, če bi se nam pridružila. Ne spomnim se več, kdaj je nazadnje bil odgovor kaj drugačen kot »saj bi rada šla, ampak… ... No, tokrat je izstrelila kot iz topa »o ja, grem, z veseljem«… . Odgovor za temperaturo zmerit, če ne kar za na urgenco, pogledat, če ni slučajno kaj zelo narobe!

No, pa smo šli, vse skupaj udobno razdelili na dva dni (oz. dan in pol), tako, da smo prvi dan pozno popoldne prišli do koče, prespali, naslednji dan zgodaj pa na vrh in nazaj v dolino. Pokrajinsko prekrasna in raznolika pot, razgledi nadstandardni, za obe hčeri vrh dodatno mikaven tudi zato, ker je bil za obe prvi tritisočak. Kljub temu, da pot tehnično ni zahtevna, terja hoja po viga-vaga granitnih ploščah stalno pozornost in previden korak.

Tale tura me zanima za sredo četrtek... Dva dni... Nekako se ne znajdem točno... Zanima me kje bi najlažje pridobil informacije o razmerah, pa tudi informacije o kočah v katerih bi lahko prespalprespal. Hvala za info

stilc88-če boš startal iz doline Dösner samo na netu vtipkaj Artur von Schmidhaus Hütte in na razpolago boš imel vse podatke ki te zanimajo-kontakt,vreme.Pokličeš v kočo in dobiš vse informacije.Napoved vremena ni najboljša,sploh ne za četrtek pa tudi veter bo neprijeten.