VAGANSKI VRH /SVETO BRDO

Koordinate:

Vaganski vrh , 1757 m,
N44 22 04.0 E15 30 16.5

Sveto brdo , 1751 m,
N44 19 43.0 E15 34 11.0

Vlaški Grad , 1383 m,
N44 19 29.9 E15 33 02.2

Sv. brdo preko Ivinih vodica 6 h.

Iza doma odmah uzbrdo s. 10' do zaseoka Ramići - Parići. U jednoj polupećini iznad sela nalaze se dvije prastare napuštene stambene zgrade, zanimljive po svom obliku i smještaju. Od Parića d. sve više, iznad korita Paklenice, preko sigastog terena u šumu. Nakon 30' preko potoka i drugom stranom vrlo strmo još oko 1 h do Martinova mirila (914 m), prijevoja između V. i M. Paklenice. Mirilom se naziva mjesto gdje se prilikom sprovoda u spomen pokojnika usade u zemlju dva okomita kamena, jedan iznad glave, drugi iznad stopala. Tu naš put stiže na stazu što dolazi zdesna iz Selina i V. Močila Njom l. uzbrdo šumovitim hrptom još 45' do pl. skloništa na maloj čistini kod Ivinih vodica.
PL. SKLONIŠTE NA IVINIM VODICAMA (oko 1250 m) je zidana prizemnica s jednom prostorijom, koja je stalno otvorena. Svojim položajem uz vodu, šumu i otvorenu visoravan služi kao vrlo potrebna destinacija za odmor pri usponu na najviše velebitske vrhove, jer su uspon i povratak u jednom danu prevelik napor. Sklonište je opremljeno s 12 ležaja i priborom za kuhanje. Sa sobom valja ponijeti spavaću vreću. Voda je iz izvora blizu kuće (u kasno ljeto presuši). Obnovljeno je i pokriveno krovom 1983 a prošle godine detaljnije uređeno.
Put se dalje nastavlja l. rubom šume oštro uzbrdo, u brojnim zavojima, kroz kamenjar još gotovo 1 h. Na izlazu iz šume lijep je vidik s malog sedlašca na Sv. brdo. Ovdje je križanje gdje ne treba d. boljim putem, nego dalje uzbrdo do Čičine doline gdje se naš poprečni put križa s uzdužnim visinskim putem. Njim d. još oko 1,30-2 h na vrh Sv. brda .
Uspon iz Paklenice, premda svladava 1000 m visine, ubraja se među najlakše uspone na Velebit s primorske strane. Najvećim dijelom prolazi šumskim hladom i mimo dovoljno izvora pitke vode.



Seline - Mala Paklenica - Sv. brdo oko 10 h

Kod crkve u Selinama treba skrenuti s Jadranske magistrale na s. prema Velebitu pješačkim putem preko kraške ravni kojom ima 30' (2,5 km) do ulaza u M. Paklenicu. Kroz klanac M. Paklenice nema uhodane staze, nego se među golemim blokovima odvaljena kamenja treba držati markacije Pakleničkog pl. puta. Stijene ovdje nisu takvih dimenzija kao u V. Paklenici, ali je prodiranje znatno teže zbog neprohodnosti i divljine. Trajanje puta nemoguće je točno odrediti, jer to ovisi o snalažljivosti putnika. U gornjem dijelu klanca, na visini od oko 470 m, dolina se račva: M. Paklenica se nastavlja l, a d. se odvaja torent Orljače, kroz koji se također može na Sv. brdo preko Libinja, ali je teško pronaći put bez vodiča zbog kamenitog skoka zvanog Vir. Oko 1 km s. od račvišta diže se iz M. Paklenice l. uzbrdo staza kojom ima 30' oštrog uspona do Lekine njive, odakle je d. odvojak od 30' do Velikog Močila dobro ugaženim putem po obronku golog Borovnika .
Put se dalje oštro penje d. na Klanac od Jablanuše i na drugu stranu silazi do Martinova mirila. Dalje na Sv. brdo kao iz doma u Paklenici . Ovaj je prilaz Sv. brdu nesumnjivo najteži i teško ga je izvesti u jednom danu.

Modrići - Malo Libinje, Kneževići - Vlaški grad - Sveto brdo, 1753 m

Težina puta: teško Vrijeme hoda: 7 h Visinska razlika: 1375 m
Dužina puta: 14 km
Zanimljivosti na stazi: prodor Orljača, seoska aglomeracija, krš Malog Libinja, flora krša, slojeviti položaj stijena - Komić, panoramski pogledi, visinski travnjaci.
Pristup do ishodišta:

Prilaz: Sa auto ceste Zgb-Split kod Maslenice. Krenuti u smjeru Starigrada - Paklenica. Proci Rovanjsku i na prvom veliko zavoju prije Modrica (u dubokoj uvali) je raskrsce gdje treba skrenuti desno uskim asfaltiranim putem koji se u serpentini penje iznad Modrica (pratiti znak Sv. Ivan). Slijediti asfaltirani put koji se strmo u serpentini penje iznad Modrica gdje asfalt prestaje i pocinje makadam. Voziti ravno dok se ne izadje na plato gdje je 1. raskrsce na kojem treba ici lijevo. Stotinjak metara dalje je 2. raskrsce gdje treba skrenuti opet lijevo. To je nova makadamska cesta za Libinje. Tom cestom voziti ravno i na elevaciji cca 900m iznad mora je raskrsce. Lijevo za Malo Libinje/ desno za Veliko Libinje


Iz zaselka Modrići poći stazom na Malo Libinje (1h 45'') do kuća Kneževići (voda), odakle 30'' na zaravan Malog Libinja, na predio Polje (krški travnjaci). Uspon padinama Debelog brda (kamenjarski travnjaci) na Veliki Štirovac odakle na prijevoj podno Vlaškog grada (2h 30''). Do vrha Vlaški grad (1375 m) ima 25'' uspona. Uspon padinama Sijaset do prijevoja povrh uvale Dolci (1h), odakle travnjacima na Sveto brdo, do spomen - križa. Moguć silaz u Veliku Paklenicu (do Doma u Paklenici) preko Čičine doline i Ivinih vodica (plan. sklonište) za oko 4 h
Markacija lošija i po magli orjentacija teška.

VAGANSKI VRH /NAJVIŠI VRH VELEBITA
Dostupi:
1.Klasični prilaz od Doma u Paklenici preko Ivinih vodica-Čićine doline trasom VPP/VELEBITSKOG PLANINARSKOG PUTA.
2.Preko Buljme -Struga i Marasovca/STALNI IZVOR DOBRE VODE opet na trasu VPP-a.
i dvije atraktivne staze:
BUKOVA STAZA preko Babinog dolca uz Babino jezero opet na trasu VPP-a te za mene najbolja i najteža vratolomna LIPA STAZA/samo za iskusnije planinare.Markacije su dobre naročito trasa VPP.

Vaganski vrh 10.5.2022
Iz Povljane se zgodaj jutraj zapeljemo v Paklenico. Nekaj minut pred sedmo uro pričnemo s hojo. Jutro je sveže, mokro ( vsakodnevne popoldanske nevihte na Velebitu ). V cck. uri in 45 minutah smo pri Planinskem domu Paklenica. Za 15min predahnemo preden krenemo naprej. Strmina se sedaj prične. Ko se malo višje pričnejo razpotja s smerokazi, smo malo v dilemi. Odločimo se, da se povzpnemo po Bukovi stazi in spustimo po Lipi stazi. Ko pridemo do velike skale (na skali napisi ) z razcepom Bukova levo, Lipa desno, si vzamemo čas za malico.
Po kratki malici skrenemo na Bukovo, ki se pa kmalu v gozdu skoraj popolnoma izgubi. Ne eksperentiramo in se vrnemo nazaj do skale in nadaljujemo po Lipoj stazi. Pot je vseskozi strma. Do melišča je v senci dreves. Melišče je naporno in v pripekajočem soncu tečno. Komaj čakam na travnati greben, ki ga gledam nad mano. Na grebenu prijetno vetrovno in razgledno. Kmalu naletimo na ostanke snega, ki nas osvežujejo. Po 6 urah hoje stopimo na neizrazit vrh s križem.
Dolgega počitka nimamo, ker nam grozijo temni oblaki. Kmalu padejo prve dežne kaplje.
Z vrha se nekaj časa spuščamo in potem nadaljujemo po grebenu naprej. Nadaljuje se z grmenjem in drobno točo, ki nas tolče po razgretih telesih. Ko se pot odcepi levo, skrenemo po tej varianti ( drugače se nadaljuje še po grebenu naprej ). Slutimo, da smo sedaj na Bukovi, kar se pozneje iskaže. V nevihti hitimo navzdol z grebena.
Pot je v prevem delu netežavna. Ko pa pridemo do gozdne meje se pa zelo strmo spusti navzdol. Nevihta se umiri, udari sparina. Pot je čedalje bolj zahtevna in zahteva previdnost. Skala je polna škrapelj, razpok, kot britev ostrih grebenov.
Raje bi tu šel gor in po Lipoj dol, ampak sedaj, kar je je. Ko pridemo do razpotij in smernih tabel ugotovimo, kje bi morali levo, da bi vdeli Bukovo stazo ( 703 ). Ko smo nazaj pri domu sem že pošteno utrujen. Privoščimo si osvežitve in s prijazno deklino, ki streže poklepetamo. Kmalu zopet višje zagrmi.
Ko se spogledamo, se ona zasmeji: "žurite ili ne žurite, u svakom slučaju bičete mokri". Tako je tudi bilo. Grmenje, toča, dež, do izhodišča, kjer smo po 11urah in 40 min. hoje.
Vzpon za dobro kondicijsko pripravljene. Pot tehnično sicer ni zahtevna ni pa enostavna. Zame je bila precej naporna in sem bil presneto utrujen na koncu. Nekaj je bila tudi posledica, da smo že prejšnji dan naredili cck. 17 "vročih" kilometrov. Priporočam po Bukovi gor in po Lipoj dol.
lp

Res lepa tura po lepi pokrajini!
Stanko je pa kuščarja res dobro ujel!

Lepši sestop je mimo vodnjaka Marasovac in bivaka Struge na prelaz Buljma in nazaj v kanjon. Pot je sicer daljša, ampak kolenom prijaznejša in tudi lepša.

Mi smo iskali najkrajšo. Časovno smo bili omejeni in tudi vremenska napoved je bila precej negotova.
Hvala
bom preučil in pogledal za ta sestop - je na karti?
lp

Seveda, to je markirana pot. Za Lipo in Bukovo stezo ste malo naprej od Ramića dvorov zavili desno. Če bi nadaljevali naravnost, v smeri Stražbenice, je više gori odcep za Buljmo in Struge. Res pa je, da je ta pot precej daljša.

Torej, če bi med spustom po grebenu ne zavili levo na Bukovo, bi šli po tej? Tako si sedaj predstavljam. Ta pa je precej daljša.
Hvala

Tako, ja.

Zlatko, v Marasovcu je vedno voda…tudi v največji vročini.

Zanimivo!
Razmere smo imeli še kar dobre. Jutranja svežina po nočni nevihti, višje pa potem osvežujoč veter. Tako, da pretirane vročine/žeje ni bilo pri vzponu, nazaj nas je pa tako toča dvakrat.
Smo pa potem poštudirali, ko smo gledali GPS sledi.
Tista Bukova pot za katero je puščica na skali je izgleda opuščena, če bi ji pa sledili bi se pa priključili na "pravo".hvala Dolf in ejti za informacije
lp

Precej GPS trackov za Velebit je na:
https://info.hps.hr/putovi/putovi

Lp
Igor

Hvala!
lp
Sedaj me le še zanima "ejti", kje si pa ti srečala medvedko z mladičema? Sedaj, bolje poznam Velebit!
lp

Uh, to je bilo pa na Sev. Velebitu, na poti na Krajačev kuk z Vel. Lubenovca.

Privoščili smo si vikend paket na Velebitu.
V petek najprej na Aniča kuk in potem gore-dole-gore do bivaka na Vlaškem gradu. Na bivaku smo srečali skupino mladih hrvatov s katerimi smo delili svoje pivo, oni pa svoje suho mesnate izdelke (pršut in kulen). Seveda ni šlo brez opazovanja sončnega zahoda z bližnjega Vlaškega grada (10 min). Pri bivaku je izvir vode, ki pa trenutno ni precej obilen. 5 min pod bivakom (markirano) se nahaja še en izvir, ki je za spoznanje obilnejši.
Po nočitvi v novem bivaku konkreten zajtrk, nato pa na Sveto brdo in kasneje na Vaganski vrh. Nočitev v bivaku Struge, kjer spet srečamo naše nove prijatelje in še nekaj tujcev. Bivak je bil poln, 2 tujca sta spala zunaj v šotoru.
Po jutranjih formalnostih sestop v dolino preko Buljme, postanek pri planinskem domu za ledeno mrzlo Karlovačko, osvežilno kopanje v Paklenici in nato povratek domov.
Velebit me vedno navduši s svojo divjino in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Presenetil me je edino velik obisk in gneča v obeh bivakih
Vreme je služilo, sredi maja smo preživeli 3 čudovite, zelo vroče dni pod Velebitskim soncem.
Lep pozdrav in srečno!

Čestitke
Koliko časa ste porabili od Sv. Brda do Vaganskega?
Je bila v Planinarskom dežurna punca iz moje fotografije zgoraj 27 ?
lp

Lepo ste uživali na Velebitu, ki vedno znova vabi.
Sv. brdo - Vaganski vrh je okrog 3-4h oz. se ne mudi, ker je tam gori tako lepo.

Geppo o punci, ki je stregla v planinskem domu lahko povem, da je čehinja, ki živi na hrvaškem in dobro govori hrvaško. Pa tudi en cel kup tatujev ima...ni pa želela razkriti kaj pomenijo
Sveto brdo - Vaganski vrh bi rekel isto kot bos, mi smo porabili več, ker smo šli počasi in tudi večkrat smo si vzeli pavzo. Pa res je, da je gori lepo, smo kar nekajkrat poležavali v travi in občudovali razgled na morje

Ha, ha bo drugič povedala, ko bomo šli mimo. Nas je častila z slivovko ( kuča časti ). Je pa potem padlo kar nekaj rund piva, preden smo spotkopali proti parkirišču v Paklenici.
Mi smo se precej ogreli za Sveto Brdo in Zir, če bo "Bog dal" bomo pa kdaj tudi to naredili.
Zelo daleč izgleda med Vaganskim in Svetim B. zato me zanima.
Hvala obema za odgovor.
lp