Pa sem te šel prvič, družinsko s prijateljema v Dolomite.
Prvi dan smo opravili pot Passo Furcia - Kronplatz/Plan de Corones 2275 m. Ravno dovolj je 500 višincev za noge razmigat po dolgi vožnji, mimo lepe koče Graziani na vrh, na katerem ni, da ni ... no, pa seveda zelo, zelo veliko ljudi.
Sledila je vožnja do naše skromne hišice, obdane s kar tremi hoteli, v enem je bila cena na osebo na dan enaka naši dnevni ceni hišice.
Bili smo zelo blizu jezera Lago di Braies, vstop v ta naravni park za dnevne turiste ni mogoč med 9.30 in 16.00, zato tudi oddaš registrsko številko vozila, da nimaš potem težav v obdobju prepovedi vstopa.
Drugi dan smo se zapeljali na izhodišče Prato Piazza 1991 m, cestnina 10 €, ni mogoča vožnja navzgor med 10.00 in 15.00. Sledil je vzpon na Picco di Vallandro 2839 m, pot je lahka do predvrha, nato sledi malo težje mesto do vrha. Sestopili smo do koče Rifugio Vallandro, kjer so ostali kafetkali oz. naš najmlajši je na vsaki koči preizkušal zavitek/štrudel, jaz pa sem šel na "štrudel" Strudelkopf/Monte Specie 2309 m, ki je izreden razglednik, če imaš seveda lepo vreme.
Za tretji dan so ostali izbrali pot od hišice do jezera Lago di Braies, sam pa sem že po temi odšel od hišice na vrh Croda del Becco 2810 m, ker sem okrog 8. ure že hotel biti na vrhu zaradi razgledov, saj so se vsak dan hitro nabrali oblaki. Od jezera vzpon na vrh preko sedla Forcella Sora Forno in sestop nazaj do jezera preko sedla Forcella de Riciogogn. Na vrhu sem sam užival v razgledih po meni nepoznanih vrhovih.
Četrti dan so bile napovedane popoldanske plohe, zato smo se še enkrat zapeljali na Prato Piazza in se tokrat skupaj sprehodili na Strudelkopf, s katerega so bili tokrat slabši razgledi.
Peti dan pa znamenite Tre Cime oz. kako sploh priti na izhodišče, ko je ob 8. uri takšna gneča v Misurini, da se komaj premikaš
in seveda pozabi, da se boš zapeljal po cesti, za katero je potrebno na avto plačati 30 €, saj je bilo zgoraj parkirišče že polno. Če smo prav videli je cesta odprta od 6.00 do 23.00. Kam pa sedaj in že smo bili na prelazu Passo Tre Croci 1809 m ter smo šli do koče Rifugio Son Forca 2235 m, zelo lepa koča, ki ponuja lepe razglede. Upanje umira zadnje in smo šli okrog 14. ure še enkrat pogledat za Tre Cime, znaka za prepoved ni bilo več, po malo čakanja se je tudi nam zapornica odprla v to obljudeno kraljestvo
in ob 15. uri smo že bili na naši krožni poti.
Torej bili smo prvič, najverjetneje ne zadnjič, naslednjič bom zagotovo prvi pri zapornici za Tre Cime
, da jih vidim v jutranjem soncu in seveda še kakšen vrh zraven, saj tokrat so to bile bolj družinske počitnice.