Monte Zermula in Zuc della Guardia

Vse kar rabiš je opisano v prvi objavi ali pa v roke vodnik Karnijska potepanja .

... Če je kaj v pomoč, kako priti do prelaza Lonice, tam so pa smerokazi....Iz Ljubljane po gorenjski avtocesti, izvoz Hrušica, nadaljevanje čez mejni prehod Rateče do Trbiža. Nadaljujemo po lokalni cesti do Pontebbe, kjer nas čaka manjša orientacijska zanka. Pred vasjo zavijemo skozi drugi podvoz in takoj za njim ostro levo. Po tej cesti nadaljujemo do križišča za Studena Bassa. Če smo po pomoti zavili skozi prvi podvoz, pa nadaljujemo skozi vas do križišča s smerno tablo za prelaz Nassfeld. Tu se ozremo levo nazaj in nekaj 100 m zadaj opazimo oznako za Studeno Basso. Zapeljemo tja in izjemno ostro zavijemo levo na ožjo cesto. Ta vodi proti vasi Studena Bassa, skozi katero peljemo in nadaljujemo po ozki in strmi asfaltirani cesti z nekaj konkretnimi ovinki proti prelazu Lonice oziroma Cason di Lanza. Tam je gostišče in parkirišče za nekaj deset avtomobilov. Za celotno pot od Ljubljane do gostišča potrebujemo 2 uri.

Hvala za vse info.

Lani, konec junija na Zermulo in Guardio:

https://simsoneblog.wordpress.com/monte-zermula-in-zuc-della-guardia/

Včeraj na Zermuli:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2016-07-20
http://www.petersfoto.si

Kasna je pa tezavnost ferate na Guardio?

Obe ferrati -na Zermulo in na Zuc della Guardia - sta uradno ocenjeni z B/C težavnostno stopnjo.

Zelo dobra "fotoreportaža" je pa tu:

https://www.julische-alpen.info/karnische-alpen/monte-zermula-08-09-2013/

Super, najlepsa hvala!

Včeraj smo se odpravili preko Pontebbe do sedla Lanza (17km asfaltirane gorske ceste), kjer je bilo naše izhodišče in po ferati na Monte Zermulo. Seveda so bile to le pobožne želje . Že do sedla se uradno ne da, saj je cesto na nekaj mestih pretrgalo in dvignilo tako, da so nastale nekaj deset cm luknje in so jo za silo zakrpali. Cesta je ZAPRTA. Ker smo bili s terencem, smo prišli do sedla brez težav. Še pred vstopom v ferato so nas pričakala snežišča, malo pod vstopom v ferato pa že nekoliko večje, splazeno snežišče. Pravzaprav hoja po snegu ni predstavljala nobenih težav brez zimske opreme. Ko smo našli vstop v ferato, smo si nekoliko oddahnili, si nadeli čelade, pasove in SVKje. Začetni del je kar strm, a ne predstavlja težav, nato izravnava, malo spusta in potem spet blag vzpon. Ko pridemo na izravnavo pa !!! Ni zimske opreme, ni nadaljevanja . Znašli smo se pred strmim snežiščem, iz katerega se je na enem mestu videla jeklenica, vendar je bilo tako strmo, da nadaljevanje do brez zimske opreme, milo rečeno, ne bi bilo varno. Naprej nadaljujem sam v desno, po ozkem in izrazitem žlebu v upanju, ko ga preplezam, pridem do jeklenice. Po moji oceni je bila težavnost II stopnje. Plezam kakih 100m, vmes dva skoka mogoče III, potem pa se zahtevnost povečuje, najdem tudi nabite kline starejšega letnika s prusikom, takrat sem vedel, da je heca konec. Jeklenice nisem videl, saj se mi je skrila izza izrazitega in strmega skalnega izrastka in očitno je odšla nekam v levo na sam greben, ki vodi na vrh, kjer so se že videle ruševine iz I. svetovne vojne. Priznati si je bilo treba, da je bolje obrniti . Sprva v upanju, da bomo vrh osvojili po normalki, se je kmalu po spustu do izhodišča bilo treba sprijazniti z dejstvom, da tudi iz te moke ne bo kruha, saj so nam podeče se megle na vrhu dale jasno vedeti, da bo bolje, če se na vrh odpravimo kdaj drugič. Pretiranega razočaranja ni bilo, saj smo si v bližnji okolici ogledali še kakšno drugo znamenitost, dan pa popestrili tudi z vsebino iz prtljažnika .
Takoj po spustu s sedla Lanza (kak km) proti Paularu (42km) smo naleteli na zemeljski plaz in zdelo se je, da smo v pasti. Bager je delal s polno paro, izvedeli pa smo, da bo cesta zaprta do naslednjega dne. Obrnemo in se usmerimo po razdrapani gorski cesti proti Avstriji. Mejne kontrole ni bilo . Skoraj uro smo se vozili po tej cesti mimo več planin in koč (v poletnem času očitno obljudenih koč), dokler le nismo začeli izgubljati na višini in prispemo v Ziljsko dolino, kjer si oddahnemo od makadamskega premetavanja. Kmalu se usmerimo proti Nassfeldu, kjer kmalu izza mejnega prehoda opazimo italijansko patruljo. Takoj za jezerom parkiramo in si za konkretni dve uri privoščimo vsebino iz prtljažnika . Patrulja je medtem zamenjala kontrolno točko in sicer prav na parkirišče, kjer smo zavili proti jezeru in se zasluženo okrepčali. Po dobrih dveh urah se pripelje kolona Golfov (očitno so imeli nekje v okolici zbor ljubiteljev teh modelov), Italijani jih ustavijo in se ubadajo z njimi, mi pa na hitro vse pospravimo in mimo njih zviz v dolino. No, v dolini pa nova patrulja, mimo katere pa ni šlo . Ampak, naša voznica ni uživala prepovedanih substanc , ki so za vožnjo prepovedane, zato po nekajminutnem preverjanju nadaljujemo proti SLO .
Če se bo kdo odpravljal po naši poti naj ve, da bo še za kak teden ali dva na nekaterih mestih potrebna zimska oprema, cesta iz Pontebbe do sedla Lanza pa NI primerna za »normalen« osebni avto.

Ti dve ferati toplo priporočam..Monte Zermula izjemno lušna kar dolga ferata...ob sestopu na drugo stran pa še skok na Monte Guardio, ki je res dih jemajoča dokaj kratka a izpostavljena adrenalinska feratka.

Želela bi na Monte Zermulo pa me zanima kakšna sveža informacija poti do prelaza Lonice in naprej na vrh. Hvala

Že samo ime prelaz Lonice pove da vodita tja vsaj dva dostopa. Tisti iz Paulara je bolj zapleten in cesta je ozka a vsaj v redu prevozna. Ona cesta iz smeri Pontebe pa je že pred leti bila nekako v stilu asfaltnega stopnišča

Zavarovana plezalna pot brez posebnosti, varovala v odličnem stanju. Sestopila sva preko sedla Lonice, tudi ta pot brez posebnosti.
Cesta iz Pontebe je prevozna z nekaj previdnosti, saj je v območju ceste precej podrtih dreves, ki so odstranjena le površno (Uradno je cesta zaradi tega zaprta).

Cesta je še vedno uradno zaprta, kljub temu nas je bilo danes kar nekaj na sedlu. Nazajgrede so naju ustavili fantje od corpo forestale (ne vem kaj še) in nama povedali, da je cesta zaprta No, bila sta korektna, midva pa tudi in smo se prijazno razšli... samo toliko v vednost... O razmerah na Zermuli pa je vse povedal že JanezSeliškar.

Do izhodišč za hribe v skupini Zermule je med tednom treba iti 'okoli zadnje plati v varžet', ker je cesta Pontebba/Tablja - Lonice/Passo del Cason di Lanza zaradi gozdnih del zaprta. Odprta je med vikendom in vsako popoldne po 17-i oz. 18-i uri.

Ob rani uri je tako avto drvel mimo Tolmeča/Tolmezza in skozi Paularo do planine Zermula. Od tam grem po poti, ki drži po Z grebenu, precej časa pa tudi nekaj metrov do nekaj deset metrov pod njim, zato jo je kar privlačno ubrati malo po svoje in se na grebenski rezi razgledovati na vse strani, saj pogled seže res daleč. Z vrha Zermule nadaljujem večinoma po poti poimenovani Via delle Trencee proti V. Ker me raziskovalni navdih ni minil še naprej raziskujem tudi po vrhu grebena in se, kot vedno, ko sem na področju, kjer je pred 100 leti divjala vojna, čudim naporom, ki so jih morali vložiti v gradnjo poti, objektov, skratka vsega brez česar bi človeštvo lahko preživelo; najbrž celo dosti bolj mirno. Sestopim na sedlo Forca di Lanza, kjer se začnem vzpenjati po brezpotju, ki je v bistvu čisto enostavno sledljiva stezica proti M. Pizzulu. Z njegovega vrha nadaljujem po relativno enostavnem grebenčku proti Zuc di Malaseitu, na katerega vrh je treba poplezati. Sama sem jo s škrbinice ubrala rahlo desno in po kakšnih 10-ih m navzgor. Svet je tu krušljiv, a čez kakšnih 15 m se znajdemo pred še vedno dobro ohranjenimi stopnicami in 'hišo' brez strehe, nad katero je vrh. Sestopila sem po isti poti, šla del poti nazaj po grebenu in jo na primernem mestu ubrala počez proti sedlu med Pizzulom in Guardio, od tam pa po zavarovani poti na vrh slednje in se na drugi strani spustila proti prelazu Lonice.

Dopoldne se je končalo s kavo, popoldne pa se je nadaljevalo na drugi strani prelaza.

Včeraj se mi je ob pol osmih zjutraj še uspelo pripeljati iz Pontebbe na sedlo. Srečal sem že en kamion, ki je peljal les v dolino, malo vzvratne vožnje mi ni škodilo. Popoldne sem se vračal preko Paulara in Tolmezza. Lp!

Zelo lepa krožna tura! Samo eno vprašanje: slika 2 in Monte Coglians?

Bbugari1, prav imaš. Pripravila sem si slikice, ki naj bi jih objavila, a se mi je ena izmuznila, njen podnapis pa sem prilepila pod napačno. Pod to bi moralo pisati, kar piše pod sliko 4. Bom pozneje popravila.
Ker slike ne morem zamenjati, sem jo izbrisala.

Jaz, na Lonicah sem videla še en slovenski avto in sama pri sebi komentirala, da samo mi ostanemo dolgo na parkirišču, saj so drugi okoli 18.00 povečini že odšli. Kdaj cesto zjutraj zaprejo pa ne vem.

A kaj si naredila peš turo od Lonicah po cesti do Planine Zermula, ili...?

Od Lonic do planine Zermula je cca. 8 km. Lahko greš peš ali štopaš.