Piz Boe

Lani avgusta, na Piz Boè z druge strani, iz Alta Badie, kjer je za razliko od Pordoia kjer imaš le pohodniško in težko-feratno možnost, cel kup pristopnih variant.

https://simsoneblog.wordpress.com/piz-boe-po-poti-lichtenfels/

V nedeljo na Piz Boe,kar je moj prvi vrh, ki je višji od Triglava.Štartal sem na prelazu Pordoi mimo škrbine in koče Forcella Pordoi. Več pa v slikah.

Krasno, super fotke. Me spominjaš na moj vzpon izpred nekaj časa, takrat je bila malo večja gneča.

Lp!

Lepe slike z lepe ture ob pravem času. Tisti prizidek koče Boe je vsaj zame kar nekaj. Malo me firbc matra-kako pa si zašel na Passo Valparola?

Poleti se tu s kolesom vozim . Itak je pa samo slab kilometer stran od Passo Falzarego.

Piz Boe 3152m-je najvišja gora v pogorju Sella v Dolomitih.Po dopustu sva se odločila obiskati prav njega,Ker sva si želela obiskati še Passo Giau sva se ustavila še na omenjenem prelazu in se pozno popoldan odpeljala še do najinega izhodišča Passp Pordoi.Sprva je v igri bila Ferrata na omenjeni vrh,ampak je ponoči dolgo in močno deževalo tako da vzpon po ferati odpade.Zgodaj sva štartala in bila prva na forcelli pordoi pri koči .Od tu naprej nam je težave delal poledenel čez noč zapadel sneg,tako da je bilo potrebno veliko previdnosti pri vzponu,(bila sva brez zimske opreme),Vse ostalo bi opisal kot Gledam in Neverjamem,,,DOLOMITI so res izjemno lepi in lepo povezani z mnogimi prelazi,,

Planinci PD Iskra Kranj in PD Železniki(malo krajšam uradni naziv) so zdužili moči in cel avtobus popeljali na na tritisočak Dolomitov-na Piz Boe. Treba je bilo zelo zgodaj odriniti od doma , ker je vožnja do Cortine dolga, ki velja za preddverje za tritisočake tod okoli.Zapeljali smo se po gorski cesti na naše izhodišče.Tam pa so se formirale dve skupini. Ena se je na sedlo Forcella Pordoi, kjer je tudi koča z istim imenom ,popeljala z gondolo.Ostali pa smo se podali na sedlo peš. Od sedla pa v nepretrgani koloni z ostalimi planinci na vrh Piz Boe.Zaradi gneče je šlo res počasi.Proti vrhu gore je celo nekaj jeklenic v pomoč.Pri koči Pic Boe pa obupna gneča. Po krstu prvopristopnikov na 3000 m smo se kar hitro odpravili nazaj na izhodišče .Bilo je lepo, Vreme je vzdržalo.V mestu Cortini pa še na kavo in na dolgo pot domov.

Iz Cortine je do Pordoja še kar nekaj vožnje
Se pa na Piz Boe splača it zgodaj, da si vsaj blizu vrha preden začne obratovati žičnica. Ampak ja, to gre skozi če spiš v bližini...ob šlartu iz Kranja bolj težko.

Kot kaže bo za počitnice še lepo vreme. Prosil bi za informacijo, če je na Piz Boe še kaj snega oz. kje bi se to dalo preveriti. Tudi kakšnega namiga za ture in znamenitosti (naravne, ostanki 1. sv. vojne...) okoli Alta Badie oz. Arabbe se ne bi branil (lahka, delno zahtevna pot). Tudi informacije o cenovno ugodnih apartmajih v tistem koncu bi bil zelo vesel.

V naprej lepa hvala.

Najbolje je poiskati kakšno spletno kamero v bližini. Kot kaže kamera za Tofano, ni snega, je pa približno enaka višina. Tudi če je kaj snega proti vrhu Piz Boe, ne predstavlja problema, saj so bolj strmi deli zavarovani z jeklenico. Zanimiva je pot na Lagazuoi piccolo s prelaza Falzarego - potreben samovarovalni komplet, čelada, svetilka. Lp


http://www.hribi.net/izlet/passo_falzarego_lagazuoi_piccolo_skozi_galerijo/39/1075/1800

megalodon,poglej kamero v povezavi https://www.bergfex.si/belvedere-fassatal-val-fassa/webcams/c10882/

@megalodon, za Piz Boe in spodaj ležeči cestni prelaz Passo Pordoi si verjetno že sam preučil. Tam je namreč tudi nekaj ostankov, ki spominjajo na 1. svetovno vojno.
Še boljši prikaz iz tega obdobja je Monte Lagazuoi. Več opisa je na povezavi, ki jo je dal felix. Tam je res pravi muzej na prostem, saj greš lahko s parkirišča (Falzarego) peš po srednje težki poti na vrh, lahko s svetilko in čelado po izkopanih rovih ali pa enostavno z gondolo.

Če greš iz Arabbe preko Corvare na prelaz Falzarego, boš prečkal tudi najvišjo točko (kakšen kilometer pred Falzaregom), ki se imenuje Valparola. Ob cesti je vojaški muzej. Pod muzejem pa izhodišče za goro Sass di Stria (srednje lahka pot cca 1,5-2 uri). Ob poti na goro in na vrhu so še tudi vidni ostanki iz tega obdobja.

Malo dlje (pod najvišjo goro Dolomitov (Marmolada) je v kraju Malga Ciapela izhodišče oziroma spodnja postaja gondole proti gori Marmolada. Nekje na sredini poti je potrebno prestopiti. V okviru tega prestopnega objekta se nahaja še en (precej velik in zelo dober muzej iz 1.sv. vojne). Na vrhnji postaji, ki se imenuje Punta Rocca (nad 3200mnmv)pa lahko naredite krajše ali malo daljše izlete, lahko pa preprosto uživate v lepih razgledih na terasi.

Vse je lepo urejeno, obiskano in pripravljeno za bolj ali manj zahtevne turiste. Vsa našteta parkirišča so bila (v visoki sezoni) brezplačna. Sam sem zelo užival v teh krajih in se rad vračam vsako leto v te kraje.
Seveda je še nešteto drugih izhodišč, krajev, vrhov in znamenitosti. Naštel sem prve, ki sem si jih spomnil.

Včasih se da dobiti poceni sobo ali apartma v Residence Campolongo na istoimenskem prelazu.

Če se odločiš za Dolomite...poročaj, kako je bilo...

Dopolnitev gor nika: obisk kavern na postaji Punta Penia, obisk lahko dostopnega vrha Col di Lana ("Col di sangue"), prizorišče zelo hudih bojev in minske vojne, pa tudi grandioznega nemškega vojaškega spomnika vzhodno od Passo Pordoi.

Saj smo vsi iz tokratne družbe že bili na Piz Boeju. Ampak po drugih poteh.
Ta, daljša in bolj slikovita pa omogoča "bolj doživeti" skupino Sella.
Štart iz Campolunga, pot 638, potem 636, na ferato Vallon, Piz Lech Dlace 3009m, Cresta Strenta 3124m in vrh. Sestop po poti 638 mimo jezera Boe.

https://trobec.blogspot.com/2021/08/dolomiti-2021.html

Po sobotni Marmoladi se odpravimo v nedeljo (22.8.2021) še na Piz Boe. Ob svitu smo že na poti 627. Na razcepu poti pod značilnimi meliščem se usmerimo v desno po poti 626. Po tej poti prečimo pod stenami do odcepa za ferrato Cesare Piazzetta. Glede na opise in komentarje, ki sem jih prebral, me je, priznam, malo stiskalo v prsih. Že ob prvem pogledu na steno, sem opazil eno samo veselje. Lepa dolomitska skala z majhnimi stopi in oprimki je kar vabila. Tudi zlizano ni tako, kot je večkrat napisano.
Ker se na A B C D... ocene ne spoznamo, smo jo primerjali z našim Jermanom do visečega mosta. Od tu naprej je še najbolj podobna lažji na Grančišče. Podobnosti so v težavnosti, kot tudi v dolžini. Ko se doseže vršni greben, je pa samo še lažja zavarovana pot do vrha. Konča se pri prvi mizi ob koči, če je zalet le prehud, pa pri šanku v koči.
Sestopili smo po smeri normalnega pristopa. Obrestovalo se je zgodnje vstajanje. Že med sestopom se je pričelo oblačiti in na vožnji proti Arabbi nas je ujela prva ploha.

Dolomite Sella sva lansko leto prehodila po dolgem in počez ( Klik ). Ostal pa nama je prav poseben dostop na Piz Boe, ki sva ga prihranila za letos. Imenuje se ferata Cesare Piazzetta, lepo zveneče ime za težaven dostop.

Z raznimi opisi te ferate se nisva kaj dosti obremenjevala, čeprav sva vedela v kaj se podajava. Izkušenj imava precej in vedno sva pripravljena obrniti v primeru prevelikih težav. Tudi tokrat nama je bilo to osnovno vodilo in zato sva izkoristila zadnji dan pred poslabšanjem vremena ravno za to ferato. Že navsezgodaj sva stala na vstopu v smer in temu primerno bila prva.

Pogled na začetno steno nama je usta raztegnil v nasmeh. Nekaj navpičnice, nato poševna prečka. Sploh ne zgleda tako slabo, niti preveč zakomplicirano. Vsaj tako sva ocenila na prvi pogled. Pomota in to krepka. Prvih dvajset metrov ferate je odločilnih. Kdor se potegne tu čez, mu bo uspelo tudi v nadaljevanju. Kdor se potegne tu čez, se po tej steni niti ne želi več vrniti.

Po prvih nekaj potegih sva ugotovila, da je skala vlažna od jutranje megle in temu primerno nemarno drseča. Na celotni vstopni steni so stopi majhni, oprimki pa slabo razporejeni in neprijetno zaobljeni. Zaradi tega sva se precej bolj opirala na jeklenico, kot to počneva običajno. Ta je iz stare šole in bolj ohlapna kot ne.

In tako sva počasi odkrivala skrivnosti vstopne stene. Meter po metru. Najprej sem določen odsek predelal jaz, nato je za menoj šla Mateja. Vse z namenom, da ne bi obvisela na kakšnem neprikladnem mestu v primeru težav pri mojem napredovanju. Kakorkoli že, adrenalin in izkušnje sta naju varno dostavila na zgornji rob stene. Po pravici povedano sva si oba s čela obrisala nekaj kapljic bučnega olja . Prva polovica stene je namreč konkretne D težavnosti, druga polovica C/D.

V nadaljevanju sledi še nekaj zahtevnejših C/D prehodov, od katerega je najbolj zanimiv poševni žleb. Tam se nekako ne izide prepenjanje varovalnega kompleta in položaj telesa, v katerem se znajdeš. Skala je gladka in čevlji slabo primejo. Na srečo vse skupaj ni preveč izpostavljeno. Jaz sem tu uporabil pomožni trak za počivanje, Mateja pa se je povlekla ob jeklenici brez uporabe varovalnega kompleta. Verjetno je še kaka druga varianta, ampak nama je uspelo na ta način.

Vsi ostali prehodi so med B in C kategorijo, v vršnem delu celo A. Tam ferata povsem izgubi svojo zahtevnost in se tik pod vrhom priključi normalnem dostopu iz Corvare. Še nekaj kratkih trenutkov in že sva bila na vrhu. Vesela in nadvse zadovoljna . Sestopila sva proti koči Rif. Forcella Pordoi in se skozi ozebnik spustila na izhodišče.

Za zaključek … ferata Cesare Piazzetta je ena od najtežjih, kar sva jih prehodila. Zaporedje težavnih odsekov, gladki stopi in slabi oprimki v začetnem delu hitro naredijo selekcijo med tistimi, ki se želijo povzpeti po njej. Višje je lažje, zasilnih izhodov pa ni nikjer. Ferata zahteva spoštovanje, ki ji glede na videno tudi pripada. Tehnično je težja od bližnje Lipelle in Olivieri Aglio na Tofani, veliko pa je odvisno od dnevnih razmer v ferati.

Po drugi strani naj te besede ne odvrnejo nikogar, ki se čuti dovolj sposobnega za to ferato. Je čista klasika, izjemno lepo speljana z obilo razgledov, zračna in niti najmanj dolgočasna. Čas v njej še prehitro mine. Po mojem mnenju je to najtežji in obenem tudi eden najlepših dostopov na Piz Boe. Srečno .

Koordinate izhodišča ( Passo Pordoi) : 46.4876319N, 11.8106514E

bravo, čestitke obema........Emil, doma pa naj kar Mateja malo poboža poškodbo, bo takoj pomagalo.

Emil ima srečo, da kiklo pri hiši nosim jaz in ne on, glede na njegove rane, ki jih je pridelal
Drugače bi še kdo mislil, da ga dajem klečat na fejst grčavo poleno

Bo kar ostala v spominu, vesela, ker sva jo zlezla, ampak za naju kar ena težjih. Naš Plot, desna varianta je pri meni na prvem mestu ta bo zdaj na drugem

@MatejaP: nič ne oporekam.

Glede na to, da tako dobro opisujeta vaše ture, sta kdaj razmišljala, da bi te vajine pohode objavila pod opise za izlete s potrebnimi časovnicami? Lp.