Zahomec - Monte Acomizza - Schonwipfel 1813 m

Vabilu na kostanjev piknik se nisem mogel odreči, da pa ne bi šel samo na Castagnato, sem se povzepl še na Zahomec, tam dohitel Alessijevo skupino in skupno smo sestopili v dolini in do bajte Kabez.

sobota, 12.1.2019

Iz Vrtinjlogarskega grabna do gozdarske koče Muli, nato na Mulejev vrh in na koncu še na Zahomec. Do gozdarske koče je pot skoraj kopna, naprej je sneg, a sva imela gaz. Sestop po avstrijski strani pod Vrtinjlogarsko sedlo in naprej do avta. Čudovita tura, ki jo po smeri sestopa ponovim, čim zapade sneg

https://tubojan.blogspot.com/2019/01/mulejev-vrh-in-zahomec-cima-muli-e.html

danes na Acomizza iz doline Bartolo pot 509A, krožna tura ,slike bojo povedale vse, gosta megla -in to the mystic- skoraj do vrha in potem.... !navzdol po mejni stezi do enega avstrijskega pašnika in po nemarkirano staro stezo nazaj na cesto v dolini Bartolo, palcek in turbo se kaj spomnita meeeting pri baiti Cima Muli?

Takrat je bilo malo več snega in nobenih omejitev; lahko smo 'harali', kjer smo želeli.

Sneg bo še, omejitve so časovno omejene, haramo pa tako ali tako ves čas. Ciao obema

mali pogled tukaj iz "tujine"

Ker tu ni prav veliko objav, pa še tiste so v glavnem v sneženih razmerah in ker je tole res simpatičen vrh, ki ga z Zahomske planine dosežeš tam v 15 minutah, objavljam še par slik tukaj (ostale so pa pod Osternik)

ponedeljek, 9.10.2023 (kolesarski izlet in malo peš)

Parkiral pod Višarji, potem pa zložno v Vrtinjlogarski graben. Na biciklu seveda. Prvi klanec pred dolino, asfaltni, me je dodobra ogrel, tudi pogrel, do Vrtinjlogarskega sedla sem spodobno brzel. Tam kratek počitek za žejo in spomine (fotografiranje), potem pa malce dol v Avstrijo in naprej strmo navzgor proti Zahomški planini. Pritiskam pedala v strm, neusmiljen klanec, ko zagledam Ojstrnik, vem, da sem že kar visoko. Nekaj kasneje zagledam lične hišice, malo zatem že vriskam pri velikem hlevu na planini. Priklenem bicikel na plot, ziher je ziher, in se peš povzpnem na bližnji Zahomec. Tako kot na planini precej piha, zato je postanek kratek, razgledovanje, spomini in fotografiranje, potem pa hitro dol. Čez drn in strn se po travniku zapeljem do kolovoza in po njem nadaljujem do kapelice Svetega Hubertusa. Do tam razdrapan kolovoz, luknje, skale, suho blato, res pestro, na koncu pa strma betonirana klančina, kot bi pripeljal na zaletišče skakalnice. Do kapelice sem bil mimogrede, tam se oblečem, razgledam in že drvim proti Ukvam. Cesta, široka za avto in četrt, je nepregledna, ovinki seveda, a se ne dam in pogumno drvim dol ven, celo pritiskam na pedala, da gre še hitreje. Ko pod kmečkim turizmom pripeljem na bolj glavno cesto zavijem proti Ukvam in nekaj previdneje, a nič počasneje, nadaljujem v dolino. Postanek v cerkvi, da prižgem svečki za vse moje, še žive in že pokojne, se spomnim par lepih dogodkov z njimi, in že nadaljujem proti Žabnicam. Za Ukvami zavijem na kolesarsko stezo in v samoti samotno končam čudovit potep. Res fino in prijetno

https://tubojan.blogspot.com/2023/10/zahomec-monte-acomizza-kolesarjenjepes.html