Že dolgo skrita želja, da se srečam s steno in klini, se mi je včeraj izpolnila na Bovškem Gamsovcu
. Pot čez Sovatno je res strma že od samega začetka, vendar pa si za vsak korak poplačan s čudovitimi razgledi. Še tisti kanček strahu, kako bo v steni se je razblinil, ker sem ob sebi imela čudovitega prijatelja, ki mi je pomagal na vsakem koraku
. Res se zašibijo kolega ob pogledih na prepadne stene
, vendar pa je pot res dobro varovana, tako da si tudi te poglede lahko brez skrbi privoščiš. Na vrhu zadovoljna z uspehom uživam v prečudovitih razgledih na našega očaka z ene strani, kot tudi na Jalovec in Mangart, pa Križ in Stenar, ki pa bosta na vrsti ob naslednji priložnosti. Za pot nazaj pa sva izbrala Luknjo, saj je spust po melišču mnogo bolj prijeten. In ni nama bilo žal, saj sva ob poti naletela na družinico kozorogov, ki je počivala v poletni pripeki, in tudi šopek planik naju je razveselil ob poti. Prečudovit dan je bil, polen lepih in novih izkušenj.