Nedelja, 17.11.2013.
V dolini je bilo povsem temačno, zato je bila edina prava izbira za malo sončka, da gremo na 2000nm. Sonček se je tako pokazal ob izhodu iz grmičevja, nekaj 100 višincev pod Kamniškim sedlom.
Najprej pohvala "prostovoljcem", ki vztrajajo pri odprtem koči na Kamniškem sedlu ob vikendih, prejšnja leta, se je koča namreč zapirala 15.10. in to ne glede na to, kakšne so bile razmere. Kamniško sedlo pa je vselej idealna kombinacija hribov z gorskim pridihom, zato je to več kot dobrodošlo.
Do sedla je pot skorajda povsem kopna, le nekaj malega zaplat snega se najde tik pod vrhom.
Zadeve se pa proti Brani takoj spremenijo, pristop je kljub temu, da je le malo snega, povsem zimski. Kratki rokavi takoj odpadejo, saj na senčni strani takoj zapiha hladen veter. Prečenje pobočja zahteva skoncentriran korak, seveda z derezami in cepinom, ob pogledu na tobogan proti Logarski, pa utrip tako ali tako vedno naraste.
Po prečenju sledi vzpon, ki je napol po skalah in pol po snegu, tako da me je še najbolj skrbelo, da bom uničil dereze. Ampak vse skupaj je šlo brez težav.
Vrh je skoraj povsem kopen in je ta dan nudil čudovite poglede na morje megle v dolini.
Pa srečno vsem.