Kamniški občan (1983), avtor cene Griljc
Osemnajst jih je že umrlo na tej gori.
Največ pozimi. Vsak izmed umrlih je hotel samo na njen vrh in nič več. Res velik davek za tako skromne želje. Kdo je zanj kriv.
Brana prav gotovo ne. Klici s te gore so prepogosti. O njih gorski reševalci veliko razmišljamo in iščemo odgovore. Niso krive gore, takšne so kot v svoji prvobitnosti, le človek jih vedno bolj osvaja in one osvajajo človeka. Spreminjamo se torej ljudje. Če v življenju počenjamo marsikaj za vsako ceno, potem tega ne delajmo v v hribih. V gorah, je pri vsakem vzponu nekaj tveganja, zato torej nepripravljeni in v neprimernih razmerah hočemo cilj, ki brez še večjega tveganja ni dosegljiv.
Doseči vrh je nekaj zvišanega, siliti k vrhu za vsako ceno in umreti za nič, to pa je neodgovorno in noro. To ni več alpinizem in kdor tako dela, ni alpinist. Mnogi, ki so umrli na Brani so precenjevali svoje moči in izkušenost in prav bi bilo, da so nam te žrtve le v poduk in ne strah pred gorami.