Breginjski (Kobariški) Stol

funnyboy, dobre ture imaš

Hvala . Mislim, da lahko brez težav rečem, da jih imaš tudi ti

'Iz Breginja mimo sv Marjete kopno in vroce.

Sva zadnjič ko sva se vzpenjala proti Krasjemu vrhu, pogledovala proti ne tako oddaljenemu grebenu Kobariškega Stola in bila enotna, da bo potrebno enkrat tudi tja gor. Da bo pa to že naslednja tura, si pa prav zares nisem mislila.

S hojo sva začela v Breginju, kar pri tabli. Navdušil naju je namreč en opis poti s krožno varianto, saj če je to mogoče, je to vedno najboljša izbira.
Sva vseeno stopila še par metrov s poti do Izvira potoka Bele, do cerkve Marije Snežne pa ne, sva si rekla, pa nazaj grede. No, pa je pri tem tudi ostalo.
Najprej sva se povzpela na Stol in nato ob čudenju in občudovanju razgledov, ki se tu ponujajo z vsakim korakom, prehodila greben do Velikega Muzca (tako v kartah, domačini mu menda pravijo Gabrovec).

Vmes postanek pri bivaku, ki je postavljen na sedlu med enim in drugim Muzcem, na idiličnem kraju. Še dobro, da sva nehala oklevati in se povzpela še na V.Muzec, saj bi zamudila izjemne poglede, zame prav najlepše na celotni poti.
Na poti nisva srečala nikogar, le pri povratku na strmem delu dva avstrijca, ki sta imela namen prenočiti v bivaku.

V Breginju pa je sledilo na parkirišču ob zasluženem pivu še občudovanje vasice in prehojenega, prelepega grebena, ki se boči nad njo.

Mislim da je zemljevid na spl. str. planinskega odseka Breginj, še najbolj merodajen!
https://pdkobarid.com/planinski-odsek-breginj/

ja Ljubica, vsekakor je tura vredna ponovitve. Morda iz drugega izhodišča, morda še v povezavi s preostalim delom grebena. Razmišljam tudi, da bi bilo zanimivo v zimskem času poizkusiti iz Učje na krpljah. Ali pa izkoristiti prenočevanje v bivaku.
Idej se kar nabere.
Vsekakor je bolj všečna tura kot sem si predstavljala nekdaj. Želja po tem grebenu se je porodila šele pred kratkim, in potrebno je bilo to izkoristiti.

Včeraj sva se z mojo sopotnico med Poreznom in Kobariškim Stolom kar po poti odločila za slednjega.Že malo pozno sva krenila iz sredine Kobarida.Do gozdne meje ni snega potem pa se snežna odeja povečuje.Do bivaka gre normalno potem se pa že precej čuti debelina snega.Nadaljujeva po cesti potem pa pri drugem nabiralniku vode skreneva desno in naprej na greben.Od tu je sneg spihan do stare podlage in poledenel.Mraz in veter začneta vse bolj kazati zobe,veter pa se do vrha še stopnjuje.Pihalo je tako močno,da se komaj obdrživa na nogah.Zaradi vetra po par fotografijah takoj obrneva.Po poti sva srečala kar nekaj planincev,ki so zaradi neustrezne opreme predčasno obrnili.Po sledeh jih včeraj na vrhu ni bilo veliko (eden,mogoče dva).
Na povratku naju malo pod bivakom ujame noč.Zaradi že kar velike lune lučk ne potrebujeva in pogledi v dolino naredijo pot prav romantično.Lučke užgeva malo nad Kobaridom.V mestu duhov se prav hitro spakirava v avto in praktično po prazni cesti odbrziva proti domu.
Dan čudovit brez oblačka in po daljšem času spet pravi balzam za dušo.Ja,srečni smo tisti, ki to doživljamo...

Najprej čestitke, mizakaši, za vajin opravljen vzpon v ekstremnem vetru.
Jaz pa sem si šel odpočit oči in glavo dan za vama. Odpravil sem se z Učje, mimo planine Božca. Do tam dokaj romantično in umirjeno. Proti vrhu pa vedno močnejši veter, ki je bil prav strupeno mrzel. Na srečo je bilo ob hiški na vrhu prijazno zatišje. In s pogledom na žareče morje v daljavi sem na klopci popil "odrešilni" čajček.
Razgledi so bili pravi balzam za oči, v katerokoli smer si pogledal. Samo predstavljam pa si lahko, kako je bilo divje prejšnji dan. Sipine, zameti, na mestih spihano do podlage... so človeku dali misliti.

Lepa tura @boštjanko.
Kar malo ti zavidam.

Odlična fotografija. Zelo lepo.

garmont, milesdavis hvala za vajine komentarje.
Z veseljem delim svoje foto utrinke. In upam, da si ob njih še kdo "odpočije oči"

@boštjanko Ali lahko malo bolj opišeš tole pot? A si šel po cesti tam pred eno hišo ki ima streho čez cesto? Je pot markirana? LP

Tista hiša je bivši mejni prehod (policija). Parkiraš nekaj deset metrov prej desno (glej fotografijo, pred znakom omejitev 40 se vidi prostor). Pot se prične na drugi strani po gozdni cesti. Je markirana, pozimi je turna špura skoraj zagotovo, peš shojeno pa nimam v spominu, vsaj za zadnje dve turi v minulih zimah ne. Krplje? Lahko greš po cesti mimo dveh lovskih koč do planine Božca in nato po slemenu na vrh. Ali pa nekaj pred planino skozi poseko kar precej skrajšaš pot, običajno je tudi tam turna špura, tudi sledi smučanja. Je pa kar dolga, če greš po cesti do planine in naprej gor. Obstoja tudi bližnjica, katera se začne že precej nizko, jaz sem šel gor z domačinom pred davnimi časi in je pri mojem zadnjem obisku tod (17.2.2018) nisem uspel udeti. Prilagam album kako je tam pozimi:

https://photos.google.com/share/AF1QipMR-tF3iW5QFhmSn4XWDOEJWVZdizlhL2tBy0spr3EXNqyhXsqpQBmTqPXtPKqJQQ?key=ak9pQ3dUbHNoOFV5RDlvcTRDU0JoTUNEQ1RyMHJn

Pozdravljeni
Ja opis kar drži. Dodam pa še nekaj podrobnosti. Parkiraš pri bivšem mejnem prehodu. kjer je bil stalno v službi Igor - R.I.P.. Najprej levo kar po travniku naravnost navzgor, prideš na cesto in po njej levo. Včasih je bila tu sankaška proga, navezali so ti sanke, ki si si jih lahko sposodil na licu mesta., vlekla pa te je lada niva. Tudi nočno sankanje je bilo ob baklah. Na levi imaš pogorje Kanina. Kmalu pa zagledaš tudi pogorje Krnčice in Krna na koncu. Pri prvi lovski koči zaviješ desno v gozd in po njemu naravnost ali v okljukih do grebena. Lahko so tu že smučine predhodnikov, vendar ni vedno tako. Sploh v teh razmerah?. Če imaš s seboj kompas se ne moreš izgubiti. Pa tudi ne vkolikor imaš izkušnje z orientacijo.
LP Swiss in srečno v Gorah!

Ja, Igor je bil res tam, kasneje pa še na Predelu. Se spomnim časov, ko je bil prehod ponoči zaprt (zimski in poletni čas zapore je bil drugačen). Mi je šel Igor ne enkrat na roko, da sem pustil avto za zapornico, čisto blizu njihovega poslopja ali pa tam, kjer je bil kasneje mali duty free. In mi vedno zabičal, da moram biti do ure nazaj, če ne bom do naslednjega jutra "čakal na avto", ker bo zapornica spuščena. Enkrat je šlo za minute, policijski avto je bil že pripravljen, da se odpelje v dolino Kako čudoviti spomini, zdi se kot lani ali predlani, pa je tega dvajset in več let nazaj. Tudi na Predelu oziroma tam okoli se je nabralo kar nekaj lepih spominov oziroma doživetij, povezanih z Igorjem. Kako bi užival letos, ko je toliko snega. Morda bi se po dolgih letih s kaninskega pogorja spet prismučal direktno v Bc, nekaj nazaj, ko je snežilo vse do doline

Turbo! Pozdravljen!
Polno anekdot je povezanih z njim. Nekoč sem se vračal iz ture iz Kotovega sedla, ker mi je bila pot do doma krajša čez Italijo, bil pa sem brez potnega lista, sem v Ratečah povprašal takrat še miličnika ali lahko grem čez saj je Igor na Predelu, ker sem mu vse razložil me je pustil brez dokumentov. Na Predelu potem pa je bila takoj telefonada v Radeče, da sem čez. Ja tudi jaz in prijatelji smo večkrat doživeli to legendarno smuko iz sedla pod Prestreljenikom na plac v Bc. Ja bili so časi. Lepi spomini pa le še ostajajo in ne gredo v pozabo.
LP! Swiss in srečno v Gorah!

Swiss,
potem se zagotovo spomniš tudi Pinkija in nepozabnih žurk, ki so se dogajale tam po hribovskih in smučarskih avanturah Bili so časi, res je, še kako so bili. In to kakšni

Hvala vama, turbo in Swiss, da sta že vidva lepo odgovorila na vprašanja 5ERR. Ni kaj dosti za dodati. Pot je lepa, malo se vleče. Tudi pozimi je kar nekaj sledi pohodnikov. Sem pa opažal zadnje tedne po kameri nenormalno velik obisk - cela kolona parkiranih vozil ob nekdanjem mejnem prehodu. Kar pa je letos kar pogost pojav tudi na drugih izhodiščih.
Lepo, da sta se spomnila Igorja in drobnih anekdot z njim.
Pinkija pa pogrešamo tudi domačini
No, ko že obujamo spomine - nad drugo lovsko kočo sem pred leti doživel enega mojih najbolj barvitih sončnih zahodov v hribih.

Cesta od MMP Učja gor je očiščena in kopna do druge koče. Malce naprej smo presekli direkt na greben in desno na vrh. Na termometru je kazalo komaj kaj nad nulo, tako da se je dalo krasno hodit do vrha. Razgledi z vrha in tudi ves čas hoje že kar kičasti, in hoje po grebenu je več kot dovolj, saj smo sestopali v Kobarid. Na sestopu je sonce že dodobra zmehčalo sneg; na prisojnih tratah ga sploh nič več ni na teh višinah, severna pobočja pa so pod snegom še izpod 1000m.