Na poti od koče na Vrhev proti Zajčevi koči, ki jo odprejo 1. maja, naju je spremljal prav poseben psiček, kar od neke hiše je pritekel in potem kar dalje z nama, ni odnehal in sva ga že skoraj posvojila
, čeprav imamo svojega doma, kar na vrh Krvavice in potem proti Čemšeniški ... toda na polovici stmega dela je pa obrnil, ne vem zakaj, morda je že slišal dva psa, ki sta prišla kaj kmalu zatem, seveda skupaj s skupino pohodnikov.
Njegova posebnost je pa bila, da od naju ni vzel niti koščka hrane.
Se mi zdi, da je kar navajen takšnih pohodov.
LP!