Ciprnik

Živjo Donat, nekaj se dela okrog skakalnic kolk bo velika pa nebi vedela. Na Ciprnik le pojdi,vsake par let ga je treba obiskat.
LP.

V torek smo šli na Ciprnik in kljub bolj oblačnemu vremenu, smo bili kar zadovoljni - Jalovec se je lepo videl, isto Ponce, Tamar, ...
Začeli smo s parkirišča pri jezeru Jasna in nadaljevali skozi gozd. Malo smo imeli težav, ker ni nobenih markacij (le oznake za pot št. 20, kar se je izkazalo, da je bila naša pot). Sama pot je najprej zelo položna, potem ko dosežeš vrh smučišč, pa postane kar strma in hitro pridobivaš na višini. Ko dosežeš dom na Vitrancu pa je najhuje dejansko mimo - le tik pred vrhom je za 10 minut nekoliko strmejšega vzpona. Skratka - luštna tura.

Danes pa spet ena družinska… kratka, ampak lepa in že malo jesenska… po lovski potki iz Planice… sprva cik-cakamo po gozdu do priljučka na markirano pot, potem do stika s potjo, ki pripelje z Vitranca in nato na vrh… pot je tako lepo in udobno speljana, da praktično ne veš, kdaj »naklepaš« tistih 800 in nekaj višincev… zgodnja ura nam danes ni dišala in tudi ni bilo potrebe, pa je bilo ravno prav…med vzponom so se oblaki, ki so zgodaj dopoldne ovijali greben Ponc in Jalovec razkadili, tako, da smo uživali čudovite razglede, malo megličaste sicer, ki jih fotoaparat »ne mara« ravno , za oko so pa vseeno lepi …Opaziti je, da so macesni čisto malo že začeli rumeneti…čez kakšen teden ali dva pa bodo že »zlati« ….

v nedeljo krožna popoldanska tura : iz Planice na Cipernik po lovski, spust do doma na Vitrancu oz. vlečnici, pod vlečnico do smučišča (kuža se ni hotel peljati), in spust po njem do Podkorena, po pešpoti št. 9 po robu gozda nazaj v Planico.

UVOD:
Načeloma sem mojo, skoraj tradicionalno jesensko turo , nameraval opraviti kot vsa leta doslej. To je prvo v Malo Pišnico in nato mimo lovske koče na vrh. Pa je bila že prva grapa neprimerno bolj podrta kot lani, pred lani, pred pred lani . . . Tudi rušje, s katerim sem si pomagal nazadnje, je že odneslo . . . Če bi bila ta grapa ena in edina, bi se verjetno še pomujal, krajšo vrv in nekaj opreme sem pač imel s seboj, ker pa jih tej grapi sledi še nekaj, katere so bile že lani malce sitne, sem se raje ravnal po zdravi pameti. To je obrnil in se slabih deset minut kasneje odcepil na rezervno inačico.
JEDRO:
Jutro je bilo sveže in nebo popolnoma jasno, ko sem izstopil iz avta pred hotelom Lek. Tako med vožnjo do izhodišča kot med hojo proti Pišnici, se mi je kot preblisk pojavljalo vprašanje , le kakšna bo letos tista grapa ? Odgovor sem podal v uvodu. Vedno bolj razdrta, podrta Rezervna inačica pa je bila grebenska, tista, po kateri po navadi sestopam. Čez Mali in Veliki Vratnik. Čudovita pot, spodaj po gozdu in višje po in ob grebenu, po mehkem listju in podrasti. Povsem spodaj, nekje nad Krivim plazom, je potrebno malce pazljivosti, ker se zaradi listja stezica težje sledi, ne dosti višje pa stezica postane izrazitejša in ji je zlahka slediti vse do vrha. Macesni žal še niso dobili svoje "patine" , je pa z drugih vrst drevja že odpadlo toliko listja, da so mi pogledi lahko uhajali tudi proti Razorju, Prisanku, grebenu od Mojstrovke do Šit in malce višje tudi na Jalovec, greben Ponc, Vevnico . . . Prečudovito . Ko sem zagledal Dom na Vitrancu, se mi je zazdelo, da slišim glasbo . In res, čim stopim iz gozda na plano, vidim da je brunarica Vitranc odprta, pa tudi sedežnica obratuje. Kaj takega pa še ne, si mislim. Ne lani, ne pred lani, ne poprej, ni bilo na Vitrancu nič od nič. Vse zaprto in zelo poredko kak(a) gornica ali gornik, da si vsaj pozdravil lahko. In se takoj spomnim, kakšno vreme smo imeli pretekle jeseni in so mi zadeve koj bolj jasne. Do počitka mi ni bilo, zato sem kar podaljšal naprej in (skoraj) kot bi mignil stal na vrhu. Vse od A do Ž, vključno s tujimi črkami, na najvišjem nivoju. Na vrhu sem užival, pa še malo užival, pa še malo . . . no, potem pa je bilo potrebno nazaj dol V brunarici na Vitrancu sem še pokofetkal in se malce posončil, neverjetno toplo je sijalo sonce, nato pa sestopil v Kranjsko goro. Sestop sem opravil zgoraj po pobočju Vitranca, pot je ponekod podrta, ponekod težje sledljiva, na enem mestu je tudi jeklenica (nad naravnim oknom), nižje pa deloma po smučišču in deloma po gozdnih stezicah.
ZAKLJUČEK:
če ne bi na zemljevidih in v vodnikih pisalo Ciprnik, bi ga imenoval Coprnik. Ni navišji, ni najtežji, je brez feratte in prav na vsaki strani vsaj malce podrt. In me je, kdo bi vedel s čim, očaral in začaral in se vedno znova z veseljem povzpem nanj. V lepem in manj lepem vremenu, sam ali v družbi. S katerekoli strani. Nikoli me ne razočara

...Po prijetni lovski poti gor in dol. Vendar previdno, pod listjem so korenine zelo gladke, preverjeno (boleče). V dolini je bila megla, na vrhu pa enkratno, razgledi daleč naokoli. Se kar ne moreš posloviti, tako je lepo. Na skakalnici pa kar pridno "ropotajo"....Majda

...uuu lep razgled te je pričakal na vrhu
lepa turca in vidim da se na skakalnicah že pošteno dela!

...glede na meglo spodaj, je bilo na vrhu super...

Za napovedan močan veter sva vedela, ampak, ker se vremenarji včasih tudi zmotijo, sva se dopoldne vseeno zapeljala na Vršič pogledat, kako je s tem…ja, pihal je k' pr' norcih in nekako res nisva bila razpoložena, da začneva kakšno turco v takih razmerah…zato se pobereva spet v dolino in snujeva plan B…čas pa neizprosno teče…ker je bilo v Planico blizu, Ciprnik pa razglednik, ki se ga nikoli ne naveličaš, se odločiva zanj…Pot je že od samega izhodišča naprej poprhana s centimetrom do dva pršiča…no in če so spodaj pomrznjena tla, prekrita z jesenskim listjem, ki zakriva korenine in skale, je to »garancija« za nekaj zeloooo drsečega…...in taka je pot tudi bila…ves čas vzpona sva malo gruntala, kako bo tole šlo navzdol…pa še edini, ki sva ga danes srečala, ko se je že vračal, naju ni prav nič »opogumil«, ko je povedal, da je že dvakrat med sestopom grdo padel……ampak z veliko previdnosti je šlo tudi navzdol, celo bolje in hitreje kot sva pričakovala, posamezni deli poti pa so med tem ostali celo brez snega…ja, prav mrzlo tu malo nižje pravzaprav ni bilo in sonce je za ta čas še vedno kar dobro kazalo svojo moč…
Aja…razgledi…to pa itak »brez besed«……lepo je bilo, pa četudi ne čisto po načrtih

Ja mi smo se srečali.Tista dva pristanka na "ta zadnji"nista bila nič posebnega(je dobro obložena)le na zoprnem delu poti,kjer bi se prav lahko "odpeljal"proti dolini.Tako da je bilo treba sestopati malo previdneje,pa je šlo celo lažje kot je kazalo po poti navzgor,kjer me je tam nekje pod vrhom imelo da bi se kar obrnil.Sicer pa mi je Cipernik zelo pri srcu,tako da se vsaj enkrat na leto srečava .

...Pa smo začeli znova, včeraj Ciprnik. Na začetku pot rahlo poledenela potem sneg, kar dosti 40 do 50 cm, ali pa še več. Tako, da je šlo mal naprej, pa mal nazaj. Na vrhu lepo. Smo imeli pa srečo, saj so pred nami trije delali gaz,( smo se že srečali) hvala. Nazaj pa je bila prava drča, mal po nogah, mal po ta-zadnji. No končalo se je srečno. Bil je krasen zimski dan, čav..

Turbov opis čez Mali in Velik Vratnik bo najbrž tista pot, ki smo jo prehodili danes, ni pa opisana na tem forumu, vsaj našla je nisem. Parkiramo ob Jasni in sledimo opisu poti s portala (Jasna - Dom na Vitrancu). Že v začetku je bilo treba malce bresti, čemur se je mogoče izogniti, če začnemo po sprehajalni poti na koncu Kranjske gore proti Jasni. Mi smo pri klopci po kakšnih 10 minutah hoje zavili na levo, če pa bi prišli z druge strani, s Kranjske gore, bi pa na desno. Drugo pomembno »napako« smo naredili na manjšem sedelcu, kjer je sicer tablica za Kranjsko goro na drugo stran sedla (potka se pa slabo vidi in je mi pri vzponu nismo), na levo pa stoji možic. In smo šli v levo. Od tu naprej opisa na tem portalu ni. A je potko lahko slediti, prav lepa je, strma precej, a razgledna, lepo uhojena. Sledimo možičkom, ki jih je sicer malo, a nas usmerijo, ko je treba. Izstopimo malo pod Domom na Vitrancu, na poletišču za zmajarje. Stavbi na vrhu sta v obupnem stanju, je pa zato delal priročni bifejček, pa tudi enoseda je vozila. Še slabo urico od tu in na Ciprniku smo uživali v čistih razgledih daleč naokoli. Bilo pa je vroče danes, skoraj poletno. Snega je le še na zadnjem delu nekaj, a ne moti. Vrnili smo se do enosede, potem pa po poti, ki je bila sicer predvidena za vzpon,nazaj. Sedem uric se je nabralo, lepega vzpona, lahko rečem, da me je kar navdušil tale Ciprnik. Čeprav nima ekstremnih višin, ponudi vse kot veliki, razglede pa morda sem in tja še lepše. Pot pod noge!

Danes sva jo s sotrpinom že pred šesto mahnila iz Planice po lovski na Ciprnik.Pot mi je všeč , saj nudi prelepe poglede na Ponce,Mojstrovke, Jalovec ..... Na vrhu je še toliko snega da sva lahko postavila minijaturnega snežaka.Dol sva šla po markirani proti Planici katera pa zahteva kar malo več previdnosti.Slike pa upam da bo naložil Sorok.

Evo, prilagam slikice h Tinky-jevem tekstu...

Današnje razmere, tako tiste pod nogami, kot one zgoraj, bi pri zdravniku označili BP, na recept pa bi napisali »v takšnih dneh priporočeno zgodnje vstajanje«. Pa še to le zato, da bi lepi trenutki trajali dlje.

Torej razmere najboljše možne, kratki vtisi pa: Začeli sva pri domu v Planici, po lovski poti, na vsakem razglednem ovinku maksimalno uživali v razgledih, ob katerih se kar pozabi, da se hodi navkreber. In če je že po poti razgledovanje užitek, na vrhu, ob takih dneh kot je bil danes, lahko le sediš in gledaš. Na vse strani. Seveda se gor ostati ne da (ali pa tudi), pa še zamislili sva si krožno varianto in zato je sledil povratek na Vitranc, mimo doma na Vitrancu proti Kranjski gori. Vsaj tem oznakam sva sledili, čeprav bi bilo najbrž bolje že pod sedežnico zaviti proti Podkorenu. Tako pa sva napravili en ovinek in za »kazen« morali prečiti nekaj melišč in k sreči je tisto najbolj zoprno zavarovano z jeklenico. Pod njim pa ima očitno tudi Vitranc svoje okno (vsaj tako deluje). No, zmogli sva, na koncu zaključili v Podkorenu, od tam pa po pešpoti nazaj na izhodišče, do doma v Planici.

Zapeljem se do Planice, na začetku sem pričakoval, da bo že uhojena pot a ni bila, vse do vrha Ciprnika sem gazil iz začetnih 20cm snega sem ga na koncu imel 1 metr v zametih. Na vrhu čudoviti razgledi. Malo pihalo. Kaj dosti se na vrhu nisem zadrževal, tako da sem se vrnil v smeri prihoda, srečal še dva gornika.

...Ciprnik - sobota 12.1.013 -
Na vseh zahtevnejših mestih, kjer je teren bolj skalnat, so namestili jeklenice. Tudi lojtrca in stopničke proti vrhu so nove. Pot je prijaznejša, korak bolj varen. Razgledi so pa sploh, jih ne moreš opisati, pozdrav Majda

Včeraj sem izkoristil lep dan v Kranjski gori in se povzpel na Ciprnik.Pred 9.uro sem se povzpel po smučišču do zgornje postaje Podkoren.Zgodnja ura je priporočljiva zaradi lastne varnosti, kajti tudi hoja ob robu smučišča ni najbolj varna.Od zgornje postaje naprej pa mir in tišina. Komaj vidna zametena gaz me je pripeljala do doma na Vitrancu. Tu krajši počitek nato pa krplje na noge in po čudovitem pršiču (vsaj 30cm)po grebenu proti cilju.Brez krpelj bi verjetno obupal saj sem bil sam, brez krpelj pa se je udiralo do kolen. Pred mano tu že nekaj časa ni bilo nikogar,prav tako ni bilo nikakršnih sledi ,da bi se kdo vzpel po lovski poti iz Planice.Ko sem prišel iz gozda pod zadnjo strmino, sem moral krplje odložiti in brez njih oditi naprej. Za zadnjih sto višinskih metrov sem porabil skoraj eno uro, saj se je udiralo do kolen , na nekateri mestih pa še več, klub temu da spadam v peresno lahko kategorijo.Precej je napihanega snega ,ampak razgled na vrhu je bil vsega tega truda vreden.Vračal sem se po isti poti.lp Miro

Je mogoče kdo v zadnjem času kaj hodil na Ciprnik po lovski poti?