Kot drugo pa bi komentiral še to, kar je napisal Drago:
Kar se pa tiče politike, pa mislim, da sploh ne sodi na ta forum. Že Jakob Aljaž je menil, da smo v gorah vsi enakovredni. Tako ali drugače.
Sem že predlagal Tadeju, da kaj ukrene v tej smeri, pa se izgleda kratkočasi z debatami v tej temi, kljub temu, da so mu tudi gore dosegljive.
Ne boš verjel, ampak jaz se politično že dolgo ne opredeljujem prav zelo levo (morda sem se v srednji šoli in na začetku faksa, ampak tega je že dolgo). Pravzaprav sem v političnih debatah vedno zavzel nekakšno pozicijo "učene ignorance". Moje stališče je bilo vedno: kaj pa je važno, kdo je na oblasti? Ja, vladajoča opcija lahko do neke mere korigira smer razvoja družbe, ampak akutne posledice? Saj smo v pravni državi, pogodbe o zaposlitvi so v vsakem primeru veljavne, šole delujejo, zakoni veljajo (se jih da spremeniti, ampak sploh s sistemskimi zakoni to ni tako enostavno in hitro). Skratka, vedno sem zavzemal pozicijo, da v vsakodnevnem življenju ne bi smelo imet nobenega vpliva, kdo je na oblasti.
Zdaj pa imam en zelo žalosten občutek, da ni več tako. Najbolj v nebo vpijoč je ravno primer Zlatka - naj si o njem mislimo, kar si hočemo, imel je veljavno odločbo, ki mu jo je vlada razveljavila prez vsake pravne podlage in brez vsakega postopka. In kot je bilo že večkrat omenjeno - leta 1988 milica ni niti pomislila, da bi kaznovala ljudi, ki so hupali v podporo Janši. Letos so se jih lotili ciljano in jim na političnem protestu izrekali globe za banalnosti. Preprosto zgoraj napisano ne drži več. Vladajoča opcija si je vzela pravico prekvasit družbo po lastni podobi in se pri tem požvižgati na stoletno tradicijo razvoja pravnih varstev.
In to ima žalostne posledice tudi tule - med hribolazci. Preprosto nisem več prepričan, da bo tako preprosto, kot doslej, ko si lahko šel v hribe ali plezat s komerkoli in ga nisi vprašal, koga voli ali kaj si misli o politični situaciji. Zdaj pa so se ljudje začeli med seboj tako ogabno zmerjat, da nisem prepričan, ali to še velja. Preprosto smo na ljudi nehali gledat kot na soljudi, ki nam prodajo kruh v trgovini, ki nam zašijejo rano, ki učijo naše otroke - ali konec koncev ki nas varujejo v plezališču ali nas pridejo reševat, ko se nam v hribih kaj zalomi. In to je ključno. Ljudje so najprej naši soljudje, ki opravljajo svoje delo in gradijo naš svet - in tudi presojati jih moramo po tem. Njihova politična stališča pridejo šele za tem, in ne bi smela bit v prvem planu. Zdaj pa smo drug do drugega postali tako grozljivo sumničavi, da nisem prepričan, da npr. Primož še zaupa, da bo soplezalec, ki ne podpira lockdowna, v plezališču sploh ustavil njegov padec. In to je propad družbe.