Preverjeno včeraj, standardna krožna tura Cadramazzo-Bareta-Patoc-Cadramazzo.
V Cadramazzu je še zavajajoča oznaka, ki kaže tudi na Patoc in Raccolano, kot da je pot normalno prehodna. Prav tako je na križišču pod Bareto še vedno smerokaz za Dunjo, čeprav te poti ni več, prav tako smerokaz za Patoc, čeprav je pot ukinjena (res, obstaja oznaka da je ta pot neprehodna).
Od tega križišča pod Bareto do prečkanja potoka Fontanis je pot čudovita in lahka, tja treba iti in ob potoku v divjem okolju piti čisto vodo.
Na drugi strani potoka je malo težji vzpon (še težji bi bil sestop), potem pa gre pot dolgo časa "normalno", tudi ko pride v požarišče.
V nekem trenutku sem mislil, da bom takoj prišel do Forcelle Galandin, pa so se začele hude težave, ker je treba pred škrbino premagati več zemeljskih plazov zapored.
Ko sem se na škrbini ustavil da bi fotografiral, je nekaj metrov pred mano in nad menoj prišlo do hudega plazu skalovja. Če se ne bi prej ustavil...
V bistvu je ta del poti res SMRTNO NEVAREN in ga odsvetujem, pa tudi po Forcelli Galandin je več nevarnih mest.
Nato sem se spustil do Patoca in po bližnjici (ki ima spet nekaj težavnih mest) nazaj do avta na SS 13.
Fotografije ne prilagam, ker so iste kot pri soimenjaku.