Dobrovlje so prostrana planota in na njenem severnem delu se na Čreti, nad Črnim grabnom dviguje neizrazit Završki vrh (828m),ki je bil danes moja točka raziskovanja. Iz Nazarij sem se podal proti Črnemu grabnu. Po skoraj šestih kilometrih sem se nekje na sredini grabna usmeril skrajno desno in po delno zahtevnem do zahtevnem brezpotju nadaljeval v smeri Završnika. Po kratkem grizenju kolen sem stopil na bolj raven teren, na zadnji travnik pred Završnikom. Lep prostor z lepim razgledom. Od tam sem šel do razgledališča s klopco in si oddahnil. Odpre se mi pogled na savinjski del KSA. Od klopce do vrha je še kakšnih pet minut. Na vrhu je travnik, ki izgleda kot opuščeno smučišče. Z vrha grem v smeri Kokarij, bolj proti SZ v želji, da najdem prehod med Završkim vrhom in čebelnjakom, ki je lociran na SZ strani pobočja, mimo pelje tudi cesta. Nekaj časa sem hodil po vlaki, ki je bila tako razrita od merjascev, da sem že kar malo cvikal kje bom naletel na kakšnega. Govoril sem naglas. Držal sem se levo in po grebenu prišel nad cesto. Strmo sem se spustil do čebelnjaka. Uspelo je. Naprej sem poiskal staro pot, ki vodi levo v Kokarje ali desno v Žiferje. Moja smer so bile Žiferje. Tukaj sem hodil pred dvajsetimi leti in teren je tako poraščen, da poti proti Žiferjam praktično več ni. Po opuščenih vlakah sem se hitro spuščal. Vmes sem naletel na lesen križ, ki datira v leto 1901. Sestopim v Žiferje in zaokrožim nazaj na izhodišče. Lepo. 16km.