15.8.2024
Izhodišče Ravenska Kočna, čez Frischaufovo na Mlinarsko sedlo in naprej čez Dolgi hrbet do Skute z ovinkom na Štruco. Nazaj do Mlinarskega po meliščih pod južno steno Dolgega hrbta in spet po Frischaufovi na izhodišče.
Čudovit dan, skoraj brez sapice vetra in z jasnino ves dan. Na vrhu Skute je kar lepo žgalo.
Zjutraj med Češko kočo in Zgornjimi ravnmi kar prometno, potem se pa razredči: mnogi se usmerijo desno na Kočno, vsaj dve skupini plezalcev proti steni pod Grintovcem, preostali proti Frischaufovi.
Prečenje DH čudovito. Tisti en previsni delček si kar zasluži oznako ferate C in lahko mogoče koga preseneti.
Na Skuti sem letos že bil in sicer točno en mesec nazaj. Takrat se mi je začetni sestop proti Velikim podom zdel lahkoten, medtem ko mi je bil danes na delu poti čez melišča malce zoprn. Ali sem bil jaz tokrat bolj zmatran, ali so nedavna neurja nekoliko spremenila teren? Ali oboje...
Prečenje naprej čez zgornja melišča pod skalovjem Dolgega hrbta nazaj do Mlinarskega sedla je bilo zahtevno, saj je tam erozija (neurja?) na dveh mestih pustila konkretne sledi, se pot zgubi in je treba iskati obhode spodaj ali zgoraj okoli razkopanih delov melišč. Tako da, če kdo ne mara preveč brezpotij in melišč, naj upošteva... Več na pripetih slikah. Je moja že protestirala, da nikoli več ne gre po tej poti na Skuto oz. nazaj s Skute
. Ampak je bilo vse pozabljeno kasneje ob pivu pri Češki koči.
Še ena malenkost in sicer del poti med Zgornjimi in Spodnjimi ravnmi se mi je zdel bolj razbit kot 2 leti nazaj, ko sem bil nazadnje na teh koncih. Verjetno so tudi tam pustila neurja svojo sled.
Na Češki koči si vzameva dolgo pavzo za malico, pivo, kavo in poležavanje. Sestop do izhodišča je potem minil, kot bi pomežiknil. Sva pa bila res pozna, se odpraviva med zadnjimi s parkirišča. Pa kaj potem, kdaj si je treba vzeti čas
. Po takem dnevu se je pa bilo kar težko posloviti od teh čudovitih koncev…