Dolina Dragonje

Vodnik Marjan nas je vodil po zaledju slovenske Istre v čudoviti januarski nedelji. Vreme zjutraj hladno, a se je čez dan ogrelo na 13 stopinj in del poti smo hodili v kratkih rokavih. Peljali smo se do Marezig, malo naprej, zavili levo navzdol do vasice Župančiči. Pot je lahkotna, uživali smo v soncu, borovcih, klepetu. Mimo slapa Supot smo šli (zdaj je sicer vse suho...) in naprej do Koštabone, kjer je cerkev sv. Kozme in Damjana. Pa še ena cerkvica, sv. Andreja. Nekaj hiš v Koštaboni je res občudovanja vrednih, super obnovljenih. To je tudi rojstni kraj naše Elde Viler. Lepi razgledi proti Slavniku, Kojniku, Goliču, vse do Žbevnice, kjer je malo zasneženo. Občudovali smo nasade trte, oljk. Po krajšem postanku smo se spustili v dolino Dragonje, prečili potok Pinjevec. Na poti smo prišli do prekrasno urejene hiše, nasada lavande, hišic....kot v raju. Pa do klifa, res vredno ogleda. Vzpeli smo se še do vasice Labor in cerkvice sv. Martina, pa še spust do Župančičev. Skupaj 15 km, 500 višincev. V Marezigah kratek postanek za vinsko fontano, pogled proti morju, obisk slaščičarne. Za zaključek pa še bobiči in refošk pri Jakominu v Pobegih. Po zaslugi vodnika Marjana skok v neznano, sončno zaledje slovenske Istre, odmik od celodnevne megle....sigurno še pridemo.