Včeraj (torek, 6. oktobra) potepanje po Kotu in nad njim. Pričel sem malo po poldnevu. Kljub soncu v višavah je bila pot do Studenca z mednarodnim nazivom "Drži čistočo"
mokra, spolzka, nad njim tudi vodnata. Pri gredini, ki vodil na levo proti sedlu med Luknjo pečjo in Rjavino sem zavil na desno skozi macesnov gozd in naprej na melišče V Gubah pod Ladjo. Trop gamsov, ki se je potikal tam, se zame ni preveč zmenil. Do polic, po katerih s Požgane Mlinarice pride PP sem imel le še nekaj minut. Z malo previdnosti sem preizkusil osončen, kakih sto metrov dolg začetek izpostavljene spodnje police. A mi je črn, deževen oblak nad Rjavino in drugimi vrhovi kmalu zakril sonce in dal misliti, da ob napovedanih padavinah morda to popoldne ni ravno idealno za raziskovanje meni nepoznanih strmih travnatih prehodov. Sestopil sem nazaj na melišče.
Nadaljeval sem po gamsjih stečinah pod severno steno Luknje peči do Dimnikov in potem oprezno v gruščnato grapo, ki pripelje do Studenca. V grapi ležijo ostanki aluminijastega dimnika ali žleba
. Nižje doli je v enem izmed grabnov, ki jih preči pot, vodna ujma sprožila dolg peščeni plaz. Prehod čezenj ni zahteven, je pa še eno znamenje neurij in podorov, ki zadnja leta lomastijo po naših gorah.
Dneva se mi je zdelo škoda, zato sem se odločil, da se vzpnem še na Požar (1543m), vrh v dolgem grebenu med Pri Turnih in Požgano Mlinarico. Lovska pot nanj je izjemno lepo speljana v cikcakih. Le Biščkov studenec, ki ga je treba prečiti, je bil včeraj pravi hudournik. Na vrh sem prišel v mraku, pihalo je, oblaki so se podili vsenaokrog. Nazaj grede je rahlo pršilo, a na poti ni bilo težav.
V celem popoldnevu sem srečal le eno živo dušo in to na poti na Požar.