Dom v Tamarju

Tamar je ta čas čaroben.Zelo primeren za zimski sprehod.

Prvič v zimskem Tamarju... kakšna zimska pravljica! Pravi balzam za dušo in srce
Za piko na i pa še skok do Zelencev.

Hvala bogu za končno odprte "meje" in naj se ne vrnejo!!

Kot je napisal moj pred-hodnik, vse je res snega veliiiiiiiko! Če ste na parkirišču dovolj zgodaj, privarčujete in na poti boste srečali redke pohodnike, ki so vstali že zgodaj. Kasneje se vam bodo pridružile silne množice psov, otrok, mladine, odraslih, itditd
Še nekaj temperaturnih primerjav iz avomobilskega termometra zjutraj: LJ -1, mimo Radovljice 6, KrG 2 in parkirišče v Planici -3 StC.
Za sanke idealno

Samo do doma v Tamarju je bilo včeraj hoje malo premalo, zato smo jo podaljšale do Črnih vod in od tam še malo v smeri Kotovega sedla oz. do konca gozda nekako, kjer se ti odpre pogled brez ovir na vse lepo. Prav zanimiva kombinacija je bila, ki jo bo naslednjič potrebno podaljšati do sedla.

Na poti do Tamarja so nas prehitevali le smučarji, pešakov komaj kaj. So hiteli naprej proti Kotovemu sedlu, dosti tudi proti Ozebniku, za Jalovec pa ne vem. Je bilo prav zanimivo spremljati njihove poti.
Pri Črnih vodah pa se je bilo potrebno pretakniti čez kupe plazovin, ki so bile res ogromne. Prav do grape so peljale le še redke stopinje, naprej v grapo jih pa že ni bilo več videti. Res lepo v tem času, skrivnostno in kar malo divje. Sploh, ko se je pričelo usipati s sten Travnika, smo od tam kar malo pohitele.

So pa včeraj pri domu tudi stregli, nazaj grede je bilo tam že kar nekaj obiskovalcev, saj jih večina tam tudi ostane. A je vredno še malo naprej!

Danes v Tamarju velika zelo veliko sprehajalcev.V Planici si težko dobil parkirno mesto.
Lep gorniški pozdrav.

Včeraj v soju zvezd in lune večerni sprehod do Tamarja na štrudelj in čaj. Par utrinkov na slikcah.

Pot v Tamar vedno lepa, a vsakič drugačna. Včeraj je najprej kazalo, da bo ostalo pri oblačnem vremenu, a je jasnina prav kmalu premagala vse ovire. Zadnji del poti proti Tamarju še zelo zimski, z obloženimi smrekami ob njej. V ta del sonce v tem času še ne posije, a proti Planici se je drevje že otreslo snežene prevleke.

Nato pa še na obisk do Jasne in njenega zaledenelega jezera.

Ponedeljek, 24. januarja. Po dolini Tamar do pod ostenij Šit za Kumljahom in nazaj. Kljub ne preveč obetavnemu vremenu je bilo v Planici sprehajalcev veliko, parkirišče (3,5 EUR/dan) pri začetku pešpoti skoraj v celoti zasedeno. Po markirani poti se ne sme, ker je sedaj tam steza za smučarski tek. Zato sem šel po cesti in nekaj deset metrov naprej sledil neoznačeni, a zelo zgaženi poti v desno. Ta se je kakih sto metrov naprej končala - v tekaški stezi. Vrnil sem se malo nazaj in našel ozko gaz, ki me po strmini pripeljala nazaj na cesto. O tem, da sem se po cesti nemudoma vrnil do avta, ker sem na nahrbtniku pogrešil cepin, ne bi preveč na glas. Ampak cepina tudi v avtu ni bilo. Je čakal doma.

Cesta do doma v Tamarju se mi vedno vleče. Snega je bilo veliko. Med drevjem je bil suh, ponekod so se na površini naredili veliki kristali. Od doma naprej sem sledil temeljito uhojeni poti v smeri Črnih vod. Do kam je zgažena ne vem, a dvomim, da do Slemena. Pri suhi strugi, kjer pot zavije rahlo levo, sem šel naravnost. Tam je kar nekaj turnih špur, še več je bilo sledi smučanja. Pravzaprav je v Tamarju te dni presmučana skoraj vsaka strmina. Prediralo se je, zato sem nataknil krplje. Šlo je bolje, a je bilo tudi bolj naporno.

Pririnil sem mimo Kumljaha (desne zelene rame v ostenju Travnika, pod vstopom v Tschadov steber, na sedelcu je tudi vstop v Gamsove riže). Vzpon nanj poteka z desne (zahodne) strani. Hoja s krpljami je zaradi večjega naklona postala zoprna, zato sem se povzpel le do ostenja Šit. Do Kumljaha je bilo le še kakih 200 metrov. Strmina je bila prekrita z nedoločljivo vrsto snega, a brez cepina nisem hotel niti poskusiti. Plazov sicer ni bilo videti, a na takšnih krajih ni prav nič zajamčenega. Megla, ki se je naglo dvigala iz doline, mi je izgovor še podkrepila. Vrnil sem se po svoji sledi po sredini doline. Pri sestopu sem zagledal samotnega smučarja, ki se je peljal iz smeri Kotovega sedla. Sneg, ki je bil vseh vrst (sipek, skorjast, trd..) mu je močno nagajal, se mi zdi, da sva se nekaj časa spuščala kar vštric. Jaz s krpljami, on s smučmi. Tako počasi je šlo smučanje.

Od doma v Tamarju do avta pa spet po cesti. Drugič bom šel s smučmi. Parkirni avtomat je deloval brezhibno.

Dan ni bil pravzaprav nič posebnega, a meni je bilo lepo.

Danes s hčerko na sankaski izkušnji v čudovitem objemu snežnih Julijcev

Folka kot na razprodajah. Za moj okus preveč, ker ti pokvari pravo sankaski izkušnjo, a nič ne de. Razumem ljudi in prav je, da gredo ven!
Proga ok. Vreme kičasto.

Tradicionalni začetek leta v Tamar, srečno v 2023

Namen včerajšnjega izleta je bil priti od Doma v Tamarju naprej do plazu, ki ga je sprožil odlom v steni Jalovca. Ja, pa je bil dobro viden tudi plaz, ki se je sprožil ravno nad križiščem poti pri odcepu v smeri Srednje Ponce. Pri vzponu je tudi parkrat zašumelo, ko so se razni plaziči vsipali preko sten.
Je bilo kar toplo včeraj in temu primerno je bil sneg zmehčan. Se je dogodilo kar večkrat, da sem vlekla noge iz več kot meter globoke luknje, ko se je sneg vdrl. Če bi bil na turi sam, bi imel kar težave, da bi izvlekel vse svoje dele.

Pri povratku še postanek pri domu, kjer moram pohvalili res izredno dobro kavo. Pri domu nobene posebne gužve, par tekačev, par turnih smučarjev. Nekaj teh tudi na poti višje, a le bolj od daleč. Navadnih pohodnikov od doma naprej razen nas, ni bilo. Aja, tudi v smeri izvira Nadiže je bilo potrebno stopiti in fino je bilo.
Zelo zanimiv izlet, naslednjič pa višje, če bo vse prav!

Planinska pot v Tamar zaprta

"Iz Planinskega doma v Tamarju smo bili obveščeni o zaprti planinski poti v Tamar. Pot je poplavljena in zelo nevarna. Na poti je veliko podrtega drevja, poleg tega so sunki vetra zelo močni."
Gorska reševalna zveza Slovenije, objava na Facebook profilu

https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02kUU2eyyLC8WTZCQf8KoT8CT9UbYYNzn3zKcx4spRchfYhPWvJc95wsbTfrozxEDCl&id=100064380982130&mibextid=YxdKMJ

Posnetek plazu z dronom: https://clipchamp.com/watch/RSEM1SPcBiS

V Božičnem času je pot v Tamar prav dobra izbira. Se prav poda temu času Midva sva to storila že parkrat, a vedno sva se vrnila zadovoljna. Da pot ni bila prekratka, sva jo podaljšala še do Črnih vod, kjer je pa vladal res pravi mir, čeprav sva na poti do tja srečala nekaj parov pohodnikov. Tudi sem sonce ni posijalo, vsaj v najinem času ne.
Prvič naletela na spominsko ploščo umrlih deklet v Kotovi špici izpred dobrih 40 let. Prav od tam je pogled na goro izredno lep!

Na povratku pa občudovala neverjetno igro sonca in vetra na Jalovcu, tako da sva za trenutek pomislila na nekakšno ognjeno predstavo.
Na vsaki poti, pa če jo ponoviš nič kolikokrat, vedno kaj novega in zanimivega!! Res lep je Božični čas!

ločanka duhci čarajo, igra svetlobe ujete med skale, lepo....

Slika 5,postrežba kot v 80-ih.

Dragi moj Capraibex!
V 80. letih so nas postregli v koči pri mizi. Danes pa na zunaj, skozi okno, na mizi pred kočo in še kakšno dodatno idejo si izmislijo. Pravijo, da je to tržno naravnano, zeleno trajnostno in še kaj. Z vso navlako, ki nam jo ponujajo v imenu ...,smo čedalje manj vredni.
Pa lepe praznike.

Novo letna klasika, zjutraj prav prijetno in nobene gneče.

Pomladanske temperature vplivajo tudi na snežno podlago v Tamarju. Trenutno še idilično zimsko, a čez teden, dva se bo najbrž trava že ponekod lahko videla. Če le ne bo temp. obrata. Npr. J pobočja Karavank do cca 1500m+ so brez snega.

Drugače pa zimski obisk v ta konec nikoli ne razočara