Dovški križ

Danes sem opravil lep sprehod na Dovški Križ čez Brinje, sestopil pa po meliščih mimo Bivaka II. Pot brez posebnosti in orientacijskih zagat. Super fotkarska tura.

POROČILO: http://bojanambrozic.wordpress.com/2011/09/10/dovski-kriz/

Prijatelji so včasih krivi, da se pot v hribe ne začne v ranih jutranjih urah, zato se v soboto z mačkasto glavo šele okrog poldneva iz Poldovega rovta začnem vzpenjati. Pri odcepu za Brinje se usmerim po PP proti vzhodu in jo v prvi veliki travnati dolini zapustim in med rušjem in grapo desno iščem prehode do velikih melišč Med Plazmi. K sreči mi stene Kopice vsaj del poti nudijo senco. Nato zapustim melišča in prečim v desno v smeri travnikov pod Tičarico. Ker mi je ljubša stena kot travniki se usmerim po robu globoke grape, katere zatrep je lepo prehoden in skozi prehod v višini Tičarice izstopim na obširne travnike pod Peščenjakom, ki vodijo do samega grebena desno od Škrnatarice. Povzpnem se na Škrnatarico in nato po grebenu na Dovški križ, kjer ravno še ulovim sončni zahod. V soju lune se spustim nato do Bivaka II, ki je bil že poln, zato prespim eno najlepših noči letos pod milim nebom.

Malo po jutranjem svitu začnemo vzpon iz Poldovega rovta.Mahnemo jo po poti mimo bivaka. Potka je dokaj lepo sledljiva, se pa šodra kar naješ (je pa za nazaj super). Pri bivaku občudujemo krasote na vse strani, vmes pa pogledujemo proti današnjemu vrhu. Pot je sem ter tja označena z možici tako da z orientacijo ni nekega problema. Po dobri uri od bivaka že stojimo na vrhu od koder se lepo razpre pogled v Amfitiater. Nazaj grede skočimo še na Šplevto. Spet krenemo proti bivaku in nato večino poti oddirjamo po melišču navzdol. Ponovno ena super tura.

Mimo Brinove glave na vrh in potem po šoderveseljaški "klasiki" nazaj na Poldov rovt.
Zimska oprema priporočljiva. Z manjšimi obvozi po krušljivem terenu možno tudi brez nje.

lp d

Ojla kamaradi!!

Zanima me, če je kdo že bil na Dovškem križu ali Oltarju. Mam plan čez vikend gor it? Zanimajo me kot vedno snežne razmere, razmere v Jugovi grapi itd itd.

Hvala za info!!
lp

Mene zanima isto kot Arafata76.

pol pa najbol, da pot pod noge in pogledat

Najboljše, da povesta kdaj gresta. Hehe, da ne bo treba meni gaziti.

Evo danes sva bla s kolegom na Dovškem križu. Včeraj prespala na bivaku in danes zjutraj gor. Že včeraj sva srečala znance, ki so se že spuščali v dolino, tako da sva dobila informacije o razmerah iz prve roke. Nekaj malega so nama zgazili, vendar je sneg suh in nepreobražen, tako da se na mestih še vedno udira. Grapa je lepa. Na vrhu ima kopen skok težavnosti II. Za tiste, ki niste vajeni plezanja z derezami v kopni skali priporočam, da imate s seboj vodniško vrv (30m, 8mm) ali pač 30 - metrsko vrv. Šele na po izstopu iz grape se nama je odprl svet, saj sva prej kar nekaj časa hodila po megli. Danes je tudi zelo močno pihalo, tako da še zdej čutim kako me malček brije po obrazu. Drugače pa čudovita tura polna izkušenj in dogodivščin.

Je prav fino iti na kakšno tako turo, kjer ti pot kažejo možici in slediš komaj vidni stezici. Zato se danes odločim za Dovški križ. Gor sem šla čez Brinje, nazaj mimo bivaka. No čisto brez zapletov tudi ni šlo, zjutraj spregledam odcep za pot čez Brinje. Ko pridem po gozdni stezici do struge potoka vidim, da grem narobe. Kaj pa zdaj, nič nazaj grem, sem hotela posedeti na tisti razgledni klopci, ki je ob poti čez Brinje. Minutko ali dve in že sem pri odcepu. Čisto lepo se vidi in tudi možic je tam, eh bila je bolj zgodnja ura in moje oči so še spale Potem je šlo gladko vse do vrha.
Na klopci malo posedim, a ne toliko zaradi potrebe po počitku kot zato, da se naužijem razgledov.
Na meliščih opazim par gamsov, dolgo jih opazujem. Kar naenkrat se eden požene v dir, in ostali so se kar vsuli za njim. Prej so bili zadaj za balvani in jih sploh nisem videla. Bile so samice z mladiči, toliko na kupu jih jaz še nisem videla.
V strmini Dovškega križa je bila zgodaj dopoldan trava še mokra. Preko tistih trav gre očitno vsak malo po svoje. Malo sem bila na stezi, nekaj sem šla kar po svoje, kjer se mi je zdelo, da je lažje. Ko se vse skupaj malo zoži je stezica samo še ena, in kmalu sem na vrhu Dovškega križa.
Na vrhu je bilo precej toplo brez sapice vetra.
Dan je bil lep in temu primerni so bili tudi razgledi. Čudoviti

hotela sva na V. Oltar,pa je bila megl
a in oblacno in ker sva bila prvič sva se na koncu odlocila in obiskala Špkevto in Dovski Kriz,ki je bil manj v megli. Hotela sva se na Škrnatarico,vendar nisva vedela,kje je vstop. Dol pa ekspres po melišču. V kratkem ponoviva ker je zares lepo in brez guzve. Vceraj edina na tej strani Vrat. Lp A in J

Ima kdo podatke kakšno je stanje v Jugovi grapi. Se je že kaj smučala letos?. Mam namen konec prihajajočega tedna it smučat Jugovo pa me malo zanimajo razmere. Do kot se še da prismučat?. lp, nejc

Tudi mene zanima, če je kdo lezo Jugovo grapo in ima kakšne podatke, kako je stanje. Kako je do Dovškega križa?

Ali kdo ve kaksne so snezne razmere proti Dovskem Krizu skozi Jugovo grapo in proti V.Oltarju cez Kacji jezik? Hvala. L.p. in varen korak!

Včeraj je bil pa res dan, ki ga ne moreš ne naročiti, ne kupiti… enostavno se zgodi… in če imaš srečo, si ob pravem času na pravem kraju . Na Dovški križ sva šla in na povratku stopila še na Šplevto. Potka čez Brinje je prekrasna in lepo sledljiva. Mihelič piše, da je to zelo, zelo samoten svet. Včeraj ravno ni bil. Kar osem se nas je nabralo na vrhu, ampak prostora in lepot vse naokrog je bilo dovolj za vse . Sestopila sva mimo bivaka po tistih doooolgih meliščih. In ko je bilo melišč konec, sva iskala »priključek« na gozdno stezico. Kar ni in ni bilo tistih kamnitih stričkov, ki bi naju usmerili in zlahka bi včeraj tam posneli kak kader za film »Gremo mi po svoje« . Ampak na koncu sva le »vdela« ono lepo mehko potko, ki naju je pripeljala nazaj na izhodišče.
Noro lepi konci so to, sigurno še prideva.

včeraj je bil res krasen dan, pa tudi srečali smo se na vrhu če se ne motim, na tejle sliki vi uživate v razgledih .. Lp

O, ja , hvala za fotko. A sta našla pokrovček od fotoaparata (če mislim ta pravo)?

hehe, ja sm taprava ja. Pokrovček je pa ostal nekje pod Velikim Oltarjem.. Mogoče ga ob naslednjem obisku najdem

Gor čez Brinje nazaj mimo bivaka, tako sem se danes odpravil na Dovški križ. V dolini Vrata je bilo zjutraj ravno prav, vedel sem da bo višje sonce, zato sem se tudi odločil za ta vrh. Kar nekaj časa hodil v megli, mrazu, ivju kar naenkrat pa konec megle, srh me je spreletaval, tako lepo je bilo. Ustavim se in se nagledam razgledov, meglenega morja. Kasneje nadaljujem vzpon v smeri Dovškega križa, na poti ni snega. Na vrhu prekrasni razgledi na najvišje gore, meja oblačnosti je segala malo pod 2000 metri. Ni pihalo, ravno prav je bilo, zato se gor zadržim vsaj uro in več. Še sestop mimo bivaka in nazaj po melišču v dolino. Pozoren sem na iztek melišča, ker sta dve poti, ne prečim, ampak se še spustim tik nad slapom, tam je vidna steza. Tam me tudi spremlja megla in hladen zrak.

Uživač danes pobegnil na sonce, lepe slike.