Dve Špici-Due Pizzi

Midva sva šla obratno kot Ljubitelj gora. Iz Naborjeta po 605 do škrbine, dol pa na planino Granuda in po cesti v dolino. Samo nekaj namigov o začetku, ki je malo zapleten.
V Naborjetu skoraj nasproti cerkve zavijemo levo čez most in nadaljujemo naravnost do deponije lesa. Tu nekje ob strani pustimo avto. Gremo desno (naravnost 606 na Poldašnjo špico) potem pa navzgor do kolesarske steze. Takoj se začne tunel, na drugi strani pa po nekaj sto metrih na prvem odcepu zavijemo levo navzgor. Na drevescu je skromna rdeče-bela puščica z nerazpoznavno številko 605. Cesta čez nekaj časa postane pot in steza, ki nas brez posebnosti pripelje na škrbino Cianalot. Tu se pridrušimo stezi iz Dunje. Midva sva do vrha rabila 4 ure, mlajši bi to opravili hitreje.
Sestop po isti smeri ali čez planino Granuda (časovno približno enako). V tem primeru na razpotju pod vrhom zavijemo navzdol do planine (604),potem pa po gozdni cesti do kolesarske steze in skozi dva tunela na izhodišče (3h ali manj).

Na Dve Špici smo se odpravili iz Kanalske doline, točneje iz Naborjeta. Od tu smo narediti lepo krožno varianto, pa še dolgo smo imeli senco. Naša pot je bila označena z 605, lahko pa pomotoma precej hitro zavijemo na 606. Tabla zanjo namreč stoji pred predorom kolesarke, za našo pa šele za njim.

V nadaljevanju je dobra duša pokosila dobršen del začetne zelenjave, ki se v letošnjih žmohtnih razmerah bujno bohoti. Brez tega bi bili zaradi nočnega deževja mokri do pasu in najbrž tudi do kosti . Nasploh v teh krajih velikokrat opažam, da so poti pokošene in očiščene. Pohvalno, ni kaj .

Tudi markacije so dobro sledljive, marsikje skoraj nove. V spodnjem delu je prehod čez potok, kjer prastara markacija na borovcu lahko zapelje v napačno smer. Slediti je potrebno kolovoz, nove oznake se pojavijo takoj za ovinkom. Višje pod sedlom Cianalot krčijo ruševje, raznovrstni pripomočki na začasnem počitku že čakajo pridne roke. Tudi v sedanjem stanju je celotna pot 605 solidna, dobro pohodna in netežavna.

Nadaljevanje nam je bilo dobro znano iz naših prejšnjih prečenj Naborjetskih gora po poti Gemonskega bataljona. Pot 649 se bolj ali manj drži grebena, varovala so v tem delu brezhibna, razgledi odlični. Prečenje izpostavljenih polic zahteva pozornost, nič vrtoglavice in majavih nog, vzpon na najvišjo Špico pa je netežaven.

Prečenje smo zapustili pri odcepu za pot 604, katero smo sledili do spodnjega roba planine Granuda. Tam smo zavili desno na neoznačeno gozdno cesto in se po njej vrnili v dolino. Pri kolesarki smo šli skozi podhod in v miru nadaljevali ob reki proti Naborjetu. Tam smo celo srečali nekaj starih markacij. Prepolno kolesarko smo spet uporabili za prehod skozi tunel do izhodišča.

Koordinate izhodišča ( rekreacijski prostor ) : 46.505246, 13.442239

Bagi, super opis in slike

@suzys ... hvala . Poizkušam vzdrževati objave na nekem nivoju, uporabnim še za koga drugega. To običajno pogrešam, kadar pobiram ideje s tega foruma. Svetle izjeme se seveda vedno najdejo .

V nedeljo tudi midve na teli lepi dvojčici, in sicer po poti št.648 gor in po poti št. 605 dol. Meni se je tura zdela neizmerno lepa, morda tudi zato, ker je bila na seznamu želja celo desetletje in pol. Obe poti v brezhibnem stanju, @bagi tudi 648 je pokošena. Precej previdnosti je potrebno le pri spustu pri prečenju pod krušljivo steno Piparjev, kjer ni varoval. En izjemno lep dan je zabeležen na povezavi
http://stezeinsledi.blogspot.com/2020/08/dve-spicidue-pizzi.html
in seveda, srečno na potkah

Edina, krasna tura. Samo enkrat sem bila gor in to že davno nazaj..

Včeraj sem šel na turo z PD Za Selško dolino Železniki na Dve Špici. Jaz sem žal šel samo na prvo-Cimo Vidiver (VanSims navaja , da se slovensko imenuje Vrh nad Cijanerico).Žal sem preslabo prebral, da moraš imeti s sabo čelado in varovalno opremo.Na ostalo skupino sem čakal kar na vrhu prve gore, da so prispeli na vrh Cime Alte in sem jih slikal malo od daleč.Čakal sem jih samo petdeset minut ,nato sem šel sedet k bivaku, da so se prišli dol.Šli smo iz doline Dunje po tej ovinkasti gorski cesti do prevala Rudni vrh, če sem prav razumel.Tu je prostora morda samo za par vozil. Spodaj sem opazil, da je te ovinkaste asfaltirane ceste kar 18km.Do katerega km smo se pripeljali ne vem. Nato nas potka na levo usmeri v strm breg.Srmina dejansko ne popusti do bivaka Bernardinis.Vmes prečimo mislim, da dve malo zoprne grapice.Najbolj izpostavljeni predeli poti so sedaj opremljeni z povsem novimi jeklenicami.Ta pot naj bi bila označena s številko 649, če sem to prav prebral na neki skali.Vmes je kar nekaj kažipotov. Zašli pa nebi. Vreme je bilo prelepo. Ogledal sem si bivak,pod bivakom je celo zajetje vode. Celo probal sem , če voda je in je bila. Bivak je prostoren,celo WC je malo pod bivakom.V njem lahko v nuji prespimo. , ker ima dovolj ležišč.Razgledi pa za vikat.Montaž seveda tu kraljuje, vidimo vse gore tam okoli Montaževe visoke planote od Strme peči na desni do Viša na levi.Res je bilo prelepo.

Branko,
Tuma za omenjene vrhove piše takole:
"Cima Vildiver (nižji vrh Dveh špic) je spačenka (poitalijančeno) slovenskega imena Veliki vrh (Cima Alta, glavni vrh Dveh špic)".

Toplo ti priporočam (tako osebno, kot planinskemu vodniku) v branje sledečo knjigo. V knjižnici jo zagotovo najdeš, v knjigarnah žal ne več. Imenitno in poučno branje

https://www.mimovrste.com/rastlinstvo/webhiddenbrand-dr-henrik-tuma-planinski-spisi-in-imenoslovje-julijskih-alp

velkavrh: niste šli do Rudnega vrha (do konca ceste), temveč do manjšega parkirišča kakšnih 1,5 km pred Rudnim vrhom, od koder se odcepi vaša potka št. 648! Na Rudnem vrhu je več prostora za parking.

Lep pozdrav!

turbo,bbugari1,hvala! Več glav več ve. Celo življenje se učimo. Nisem bil na turi v vlogi planinskega vodnika, temveč samo kot udeleženec ture in se o turi dejansko nič pozanimal.Bilo je prelepo in bi turo še enkrat naredil.

Res pa je s temi smerokazi malo zmede ali pa jih nisem razumel.

Branko, tukaj so CAI poti lepo opisane, vsak odsek posebej:
https://www.cai-fvg.it/sentieri-cai-fvg/settore-6-alpi-giulie/

Pot št. 605 se neopazno priključi na melišču pod sedlom!

turbo,hvala! Sedaj sem razumel to pot 605.Začne se v spodaj v naselju Marborchetto na 770m,prečka se prek mostu reko Fella,se zavije na gozdno in od nje vse do sedla Forchia di Cjanolot-1830m.Piše , da je pot št. 605 vseskozi označena in , da se ne more zaiti.Ni pa napisanih nobenih časovnic. Poti 648 in 649 niso opisane .Pri sedlu pa se pot nadaljuje po poti št. 648.Od naselja do bivaka naj bi rabili nekako tri ure in pol.Veljalo bi iti po tej poti na ta dva vrhova Dveh Špic.

Dve Špici sem planiral že dalj časa in v nedeljo se je vse lepo poklopilo. Z družbo smo pot pričeli malo pod sedlom Rudni vrh na poti 648. Do razpotja za Monte Piper je kar strma, prečenje pod stenami omenjene gora pa kar adrenalinsko. Varovanja tukaj praktično ni, je potrebno kar paziti.
Do bivaka Bernardinis ni nobenih posebnosti, od tunela naprej na Cimo Alta pa je pot dobro zavarovana.
Pri povratku obiščem še nižjo Cimo Vildivere in nato po isti poti do izhodišča.
Krasna tura!
Lep pozdrav in srečno pot!

Zelo lep izlet in posnetek turške lilije!

In na sliki 7 čudovit šopasti repušnik.

Meni je vedno najlepša repičasta furlanščica.

Včeraj skozi čudovito gorsko dolino Dunje do izhodišča za Due Pizzi po poti 648. Vznemirljiva je bila zame pot na to goro, saj po opisih nikoli ne veš, kaj te pravzaprav čaka. Bo čelada sama dovolj, bi bil varovalni komplet odveč in melišča, ki jih pod Piperji prečiš, so znosna ali pa gre le za pretiravanja v prejšnjih opisih. To so vprašanja, ki ti prinesejo odgovore šele na turi sami. Bom sedaj rekla takole, varovanja kjer so, so odlična. Varovalnega kompleta nisva pogrešala, a čelada pa nujna, saj si lahko pobutaš glavo že v tunelu. Najbrž so bili ljudje včasih manjši. Prečenje pod Piparji pa res kar adrenalinsko, tisti šoder ti kar jemlje dih.

Vračala sva se pa po poti 605 in bila zadovoljna, da sva tako spoznala tudi to pot. Na koncu sva se zapeljala še do Rudnega vrha, kjer sva ugotavljala, da sva na celi poti videvala le avte z italijanskimi tablicami, a tudi par slovenskih. Drugih turistov tu ni, nobenih Čehov, Nizozemcev, niti Avstrijcev. Na sami gori pa sva srečala le okoli 10 pohodnikov.

Za tiste, ki bi radi na vsaj eno od špic, a ne marajo hoje po skalnih policah in negotovih strmih, prečenj po trdem šodru, si lahko izberejo pot 605 in se vzpnejo samo na nižjo špico. Veselje bo prav tako veliko.

hvala ti za slike , pri št.7 vidim da nimam izbire, vsako leto bi bilo treba izkopati traso , ne gre drugace isto v tisti preliv malo naprej od zacetka poti št. 648 iz Dunje, ali mi potrdiš to stanje ? rad bi vedel stanje poti 649 v precni del na melišce pred zacetek ferate na Piper ce pridem iz bivaka Gemona (direction from est to west) ce je nekateri bil v zadnjo, hvala.

alessio, a si mislil tole (malo nad Dunjo, št.648)?