Ferata Ožarjeni kamen v Bohinju

Tudi jaz nisem vedel za drugi del. Zakaj ni nobenega smerokaza? Očitno je to lokalna skrivnost...

Jah nič, bo treba spomladi še enkrat. Je pa res kar težek zgleda.

Tisti del z C(C/D?), točno vem kateri je. Bo kar C/D po moje. Tudi v zgornjem delu prvega dela se še najde kak.

Res je škoda, da se tako lepo speljana pot "skriva". Poleg tega bi že zaradi varnosti bilo prav, da bi ljudje vedeli, kako težka mesta so v njej. Zato si tablo ali vsaj opis zasluži...

Ne priporočam pa tule gor lesti, ko bo začelo pripekati sonce. Mene bi bilo res strah kač. Velikokrat gre (predvsem zgoraj) jeklenica kar skozi grmovje in travo, po tleh in skozi razne luknje... mene kar zmrazi, če samo pomislim, da bi bilo tam vroče. To pa je lahko že zelo zgodaj spomladi... Zima se mi zdi daleč najprimernejši čas (če seveda ni veliko snega).

janezs73 to pot je speljal in placal nekdo sam iz svojega zepa,tako da smo lahko srecni da sploh obstaja ta pot,sem pa mu tudi malo pomagal na zgornjem delu LP

2emeREI : Jaz bi stvari raje zastavil širše in ambiciozneje, sicer se lahko zgodi, da stvari postanejo problematične. Se pa zavedam vseh težav in možnih protestov iz okolja...

Da ne bo pomote - zelo sem vesel, da pot obstaja. Kot rečeno - trasa je perfektna. Za detajle je pa škoda. Drugič se morda celo na hribih.net sproži akcija, s katero bi lahko nabrali tudi kak prispevek za tako pot. Jaz bi npr. sam dodal kaj zraven, samo da bi se znebili tiste zašmirane jeklenice zgoraj.

Verjamem, da so najboljše stvari tiste, ki jih ljudje sami zaženemo.

Upam, da bo ljudem moja shema poti jasno predstavila, da gre za športno ferato in da ne bodo naprej lezli ljudje , ki tam nimajo kam iskati.

lepa ferata

Dred46, to si pa zelo lepo in razumljivo napisal. Tako, da je zdaj vse jasno. Hvala!

Danes po tej ferati. Stanje identično kot pred letom dni. Mogoče le malce manj kamenja.

https://bojanambrozic.com/2019/06/09/ferata-ozarjeni-kamen/

Na prehodu od prvega k drugemu delu je sedaj markacij že kar precej, tako da orientacija niti ni tako težavna. Še vedno ostaja manjša zanka na vrhu vzpona oz. na začetku prečenja - to je sicer označeno, vendar je puščica nekoliko desno od hrbta, po katerem sicer hodimo, tako da jo, če gledamo le v smeri hoje, hitro spregledamo. Na delu, kjer se gozdnati hrbet bliža steni, je treba špegati proti desni, pa se je ne bo zgrešilo. Ne glede na to pa je vmesni prehod daleč najmanj prijeten del ture. Pot sploh ni uhojena, poteka po strmem blatnem gozdnatem svetu. Vzpenjanje po strmem blatu gotovo ni višek užitka. Če bi hoteli to pot dvigniti nad sedanji nivo "polilegale", bi bilo ta del treba vsaj delno nadelati.
Stara zašmirana zajla pa se meni osebno - za razliko od nekaterih drugih komentatorjev - zdi super ideja. V resnici je mnogo bolj zoprna tista nova zadevščina v spodnjem delu ferate - tisto je tako tanko, da je težko dobiti kakršenkoli pravi oprijem. In če združimo tanko jeklenico, ki jo je težko dobro prijeti, pogosto od zemlje umazano in drsečo skalo ter odsotnost stopnih klinov, je jasno, da je spodnji del v resnici kar precej zoprna zadeva. Zgoraj se je meni osebno zdelo bolje. Šmirasta zajla se prime dobro, roke ne drsijo, blata je manj, skala je hrapava, podplati kar držijo. Ja, je težje, ampak sem mnogo lažje prišel v pravi feratarski štih, kjer sem se zanesel tako na noge kot tudi na oprijem na zajli, tako da potem tudi čez previs ni bilo tako hudo. In k temu je prispevala tudi zašmirana zajla, ki ne drsi. Spodaj mi je bilo precej bolj zoprno.

Med vikendom sem obiskal tudi tole zadevo. Zaradi dezevja je dostop malo bolj naokrog, ampak je kar tako kot je zapisano v opisu. Kar nekaj casa sledis oznakam za plezalisce in uhojeni potki dokler ne zagledas jeklenic.

Vse jeklenice so v dobrem stanju, ceprav je morda malo neklasicno narejeno - s svedrovci. Vseeno je celotna pot super varovana in lepo speljana ter ponuja lepo plezanje. In razgledi? Noro!

Tezavnost? Nisem ekspert, ampak so kar odseki kjer gres precej navpicno gor in se potegnes za jeklenico, tako da je ocena D pomojem kar primerna. Ampak tudi te deli niso grebenski tako da je obcutek precej varen. Lahko pa tudi zelo kvalitetno nabrises

Trenutno stanje je super, kamenje se ne prozi, zarascena tudi ni. Proporocam da imate s seboj tudi varovalo, za lazji sestop na drugi strani - spust ob vrvi (abseil), vrv je ze tam. Da se pa seveda tudi klasicno ob jeklenici.

Potem sledi se sestop po meliscu, tako da celado kar obdrzite na glavi.

Ne morš verjet kaki prepotenti in samovase zaverovani mladci hodijo na to ferato.

Pridem k steni, se že usuje name. Prosim jih naj bodo malo pazljivi. "Čelado nataknt!", dobim osoren odgovor. Pa komaj sem prišel.

Pozneje vidim, da večino kamenja proži dekle, ki sta jo spremljevalca očitno peljala na ferato, ki je presegala njene zmožnosti. Težko je šlo. Namenoma sem se držal zadaj.

Nekje na sredi stene pa oni osornež očitno začuti trenutek za svoje zmagoslavno maščevanje. "Pazi kamenček!" Prvič sem res še bil pozoren, potem pa pač nisem več nasedal. On pa še kake trikrat, štirkrat probal. Nisem mogel, da se ne bi režal. Dobro, da so bili naprej pa niso slišal. Ja ni bilo prav, da sem se mu posmehoval, njegovi možganski ubogosti.

Kamenje je kar še letelo. Potem so na začetku grebena malo pred odcepom za bivak počivali. Ko so odhajali sem slišal: "Dej posprav smeti." "Ah, sej to se razgradi!"

Pozneje jih gledam ko so se spuščali po melišču, preden grem drugemu delu naproti. Nisem vedel ali naj se smejem ali jočem. Bilo bi smešno če ne bi taki ogrožali druge.

Ne na to. Na vse, pa se kam. PAr dni nazaj se je nasel heroj ki je na Triglavu splezal na streho Aljazevega stolpa. So ga slikali namesto da bi ga okol uses.

Ferata je dobro preživela zimo. Na dostopu je nekaj več lesnatih ovir, ferata pa je kopna vse do spusta (tokrat nisem šel do vrha). Na začetku sestopne grape je še par kubikov snega, ki pa je bil ob 11h že tako mehek, da je bilo tistih par metrov enostavno delati stope do kopnega.

V soboto čez Ožarjeni kamen v celoti. Pristop po bližnjici po melišču, ki je najbližje Govicu. Spodnji del ferate je seveda kopen, kot je povedal že predhodnik. Srednji del je kopen do vrha vmesnega strmega gozda. Pred vstopom v zgornji plezalni del je potrebno prečiti veliko strmo snežišče (plazino), ki pa je bila že ob 11 pregnita do skoraj pol metra globine. S kolegom sva zato prehod varovala z vrvjo. Zgornji del ferate do začetka grede kopen, vsa varovala so ostala nepoškodovana. Začetek izstopne grede do višine cca 1250 m je kopen, nato pa po 2 manjših snežnih flikah takoj naraste višina snega na dober meter. Kljub senci za smrekami in oblačnemu vremenu v soboto dopoldne je bil sneg globoko pregnit. Sva naredila dovolj globoke stope, da je bilo varno. Najbolj tečno je prav na vrhu v gozdu, ker je snega veliko, smreke nizke, še vedno strmo, tako da se je težko gibati.
Spust preko Vogarja. Na poti več kot meter in pol snega, občasno se ugrezne za kak meter. Veliko lukenj je v snegu, veliko podrtega drevja.

Bil v teh dneh še enkrat gor.

Nekdo je že opozoril na klope. To opozorilo ni odveč še enkrat ponoviti, enega sem dobil namreč tudi jaz!

Kar se tiče zajle je v spodnjem delu res slabo oprijemljiva, v zgornjem pa zelo dobro, zašmirana gor al pa dol. Škoda, da če že niso imeli ustrezne zajle za celo pot, bi lahko ono iz spodnjega dela dali na oba lažja (A/B) in daljša izstopna dela, ono iz drugega pa na ostalo.

Ravno zaradi boljšega oprijema je zgornji del (razen previsa D/E) približno isto težak kot spodnji ali (brez prečnice pred njim) celo lažji. Morda bi celo malo spustil težavnost te prečnice - C/D bi bilo čisto dosti.

Na Vogarju je te dni zaprto - da si ne bi kdo delal utvare po kakem pivu, neposredno po turi.

Poleg fantastičnih razgledov s ferate, sta pri sestopu čez Vogar vsaj še dva, oba označena: prvi pri koči na Vogarju oz. stran s poti kake 3 minute, drugi malo naprej proti Stari Fužini, pri spomeniku.

Kar se parkiranja tiče, nič novega. Cena parkiranja pri Savici je sedaj tudi trajno 8 EUR, saj stara cena ni več prelepljena ampak so dali novo tablo. Ob kake sedmih ko sem odrinil od tam, še niso pobirali. V Ukancu je seveda vse plačljivo, sedaj tudi pri propadlem Hotelu Zlatorog. Nekje pa se da pogoljufati pa ne povem kje, da ne bo navala in sumljivo.

Sicer ni navedeno za katero ferato gre in kaj točno se je zgodilo pa vseeno, dodajam tukaj link. Sem se pa že velikokrat spraševal, glede na to da ferate rastejo kot gobe po dežju, kdaj bo prislo do kakšne nesreče.

https://www.rtvslo.si/crna-kronika/v-bohinju-po-odlomu-skal-v-ferati-umrla-planinka/586592

Ne vem ali je to področje sploh kakorkoli urejeno, včasih imam občutek, da se ferate dela tako, malo na počez, ne vem. Glede na to kako se eni obešajo na jeklenice je sploh vprašanje kdaj se bo še kaj zgodilo. Sploh pa kdo bo skrbel za vse te novonastale ferate. Velikokrat je večji problem z vzdrževanjem kot pa postavitvijo.

Mislim da je bil res Ožarjeni kamen.
Sicer pa po moje ne gre za to, da ferate rastejo kot "gobe po dežju" (v resnici razen obeh bohinjskih, pa Zelenice in Češke koče novih hribovskih niti ni, ostale so v resnici dolinske), pač pa ravno zato, da je njihov pravni status precej nedorečen in sta zlasti ti dve bohinjski nastali celo v nekakšni polilegali. Ne rečem, da se je zgodilo zato, gotovo pa bi bila kontrola stanja stene in varoval lažja, če bi bil pravni status urejen.

Kaksna bi pa bila razlika? Mislim kaj tocno bi uredili?

Oziroma, ali je zadeva res zelo drugacna od plezalnih smeri drugje? Imas navrtane, imas nenavrtane, tudi tam se kdaj kdo ponesreci.


Kaksna podlaga bi torej tukaj morala biti?

Ne vem kaj je tukaj potrebno neko dramatiziranje.Če bi na to gledali bi bili potem vsi samo doma.So tudi pristopi na vrhove v jeklenicah tako,da vsak ,ki se tja odpravi,mora vedet v kaj se spušča in s tem prevzeti en določen riziko.Če tega ni sposoben prevzet naj bo pač doma.Nihče nobenega ne sili nikamor.Vsak zase odloča.Tukaj je samo oprema,katero bi morali makar zakonsko urediti in bi jo res morali uporabljati vsi.Ceste in avtoceste so zakonsko in vzdrževalno zelo urejene,tudi oprema avtomobilov in predpisi pa je tudi ogromno žrtev na njih.Vseh starosti.Pa srečno in varen korak vam želim.

Jaz pa mislim, da je deloma problem tudi v tem da se pri nas ferate na veliko promovira zato, da potem razna duštva lahko izvajajo tečaje in vodene izlete. Dejstvo pa je, da je pri nas skala precej bolj krušljiva, kot pa recimo v Avstriji. Sam sem v feratah osebno že velikokrat doživel, da je ob večjem obisku letelo dol veliko kamenja. Za alpinistične odseke vem, da redno organizirajo delovne akcije kjer očistijo stene v plezališčih. Koliko pa za ferate skrbijo planinska društva oz. kdorkoli jih postavlja pa ne vem.

Tudi v Avstriji je obilo krša, brez skrbi. Že Košutnikov turn je odličen primer, ki se lahko brez sramu kosa z največjimi podrtijami v naših hribih. Pa recimo Uiberlacher v Creti di Aip in podobno. Višje gor v granitu je tega seveda manj, ampak to je v resnici samo manjši del avstrijskih hribov.
Ne vem, morda samo tako dobro izbiram cilje, ampak meni se res nikdar ni zdelo, da bi bili naši hribi v splošnem toliko bolj krušljivi kot ti v naši neposredni okolici. Tudi recimo v Dolomitih, ki so tako opevani zaradi dobre skale, sem že hodil po zadevah, ob katerih mi grejo še danes dlake pokonci.