Nadaljevanje naslovu teme sicer ne ustreza, a ker gre tu za (manj pomembne) splošne pogovore pretirano hude škode menda ne bo, če gloriji za trenutek vzamem malo sonca ...
Bojan, tole zgoraj je bilo zanimivo prebrati! Ker Julijske Alpe so velike, zelo velike!
Namreč, tvoj predhodnik se je pisanja prvega tovrstnega vodnika lotil v zgodnjih sedemdestih letih prejšnjega stoletja, po tridesetem letu starosti, ko je to gorovje (pa tudi kakšno "sosednje") že dodobra prehodil in ga tudi preplezal. Za prvencem je sledilo še šest dopolnjenih izdaj. Sedma, zadnja izdaja, nosi letnico 2003. Vmes je nabranih trideset let izkušenj, katerih vpliv je vtkan v skorajda vsakem odstavku vodnika. Večino opisanih ali le omenjenih poti in stezic (pa še mnoge povrhu) je mož prehodil sam ali pa njegovi zaupanja vredni podobno izkušeni sodelavci ... Mnogo bi se še dalo napisati o slovenski gorniški legendi, pa niti ni potrebno. Hočem povedati le, da je Tine Mihelič nosil v "Julijskih Alpah" gojzarje posebne velikosti, ki bi še danes, ko ima mladost dolga stopala, znali večini mladeničev prav močno opletati na nogah.
Sicer pa, Bojan, volje ti zagotovo ne manjka in korajžen si - hrabri pa imajo srečo.
Naj ti gre pisanje dobro od rok!