Gobe

GričarA: gobane -tako kot tudi vse ostale gobe se trga in se jih ne reže. Bet zgrabiš pri spodnjem delu (navadnno v zemlji) ter gobo (sadež) previdno nekoliko zavrtiš, toliko da se sama utrga. Podobno kot pri obiranju drevesnega sadja. Zatem mesto, kjer je v zemlji nastala luknja zakopljemo, oz prekrijemo z listjem ipd, da s tem preprečimo izsušitev micelija t.j. podgobja iz katerega na določeni površini požene po več sadov- gob.
Če gobe režemo, s tem povzročamo, da se micelij skozi odrezani dela beta izsuševa s tem pa posledično odmira..
Nož za rezanje gob imamo pri sebi zaradi njih čiščenja na mestu, kjer smo jih (pravilno seveda) utrgali, da bi s tem za seboj zapustili tudi vsaj nekaj trosov, ki jih sadež ob tej priliki odvrže na gozdno površino. S tem poskrbimo, da gobe zaradi naših potreb, slinjenja, ali celo kakih komercialnih apetitov ipd, ne izumrejo.
Za prihodnost gob se torej ne bo bati edino v primeru, ko bomo z njimi pravilno ravnali. Ne torej zgolj po občutku, pač pa po določenem znanju.

če kdo ve kaj bi to pomenilo,da so imeli dežniki (gobe) spodaj pod kapo rdeče črte???

pomeni da so komunajzerji.

Pomeni da so bili strupeni. Če bi ga npr prerezala, bi bilo meso rumeno.
Taki dežniki so celo smrtno nevarni za uživanje. Upam, da nisi naletela na slednje in imela z njimi opravka.
POljski in gozdni dežnikovci, ki so primerni za uživanje nimajo nikakršnih rdečih odtenkov.
Pri ločevanju gob so vedno najpomembnejše podrobnosti.

Heinz, kje so tvoji viri o načinu ubiranja gob? (Ne trdim, da nimaš prav!)

Namreč, različne gobarske knjige učijo o trganju oziroma rezanju gob različno ...

Na splošno se mi zdi smiselno, da se gob, ki jih ne poznaš ne dotikaš in jih seveda ne nabiraš. Če jih vendarle (izobraziti se je nekako treba) in so namenjene kasnejšemu določanju s pomočjo strokovnjaka, pa jih je res treba nabrati cele. Tudi podzemni del - do mesta, kjer se po zasuku odtrgajo. Podrobnosti so pomembne!

Pravzaprav je edina pomembna razlika, ki jo zagovarjam glede na Hainza, ta, da dobro poznane gobe lahko mirno odrežemo. Seveda nizko pri zemlji. S tem se izognemo poškodbam micelija. Sledi čiščenje gobe in prekrivanje, da ne pride do izsuševanja. Kadar nam je prekrivanje odveč, se za spodbudo spomnimo, da s tem dejanjem tudi prikrijemo mesto najdbe. Taka spodbuda seveda ne pomaga, če nam več pomeni užitek ob slovenceljski fovšiji, ki razžira gobarja za nami!?

Korelacija med rdečimi odtenki in užitnostjo ne vzdrži, saj bi jaz potemtakem bil že zdavnaj bil pod rušo.
Še bolj dober od orjaškega dežnika je rdečeči dežnik (Macrolepiota rhacodes), ki ima to značilnost, da po pritisku nekoliko pordeči.
Za užitne dežnike je značilno, da imajo obroček, ki se ga lahko premika.
Na sliki užitni Rdečeči dežnik:

Imam 1 vprašanje za gobarske strokovnjake,in sicer gledano izključno iz naravovarstvenega vidika:najdem gobo in je nimam namena pobrati,ka je bolje(naravovarstveno) A:gobo pustim,čez čas bo jo pobral nekdo drug in jo odnesel iz gozda,B:gobo pohodim,brcnem in zmečkam in tako bo ostala v gozdu

Pustiš gobo, slutim, da gobarji brcajo gobe.

Nabrane pred dobro uro.

Janez hvala, pridem na tvoje dvorišče ko bom mel cajt!!
Lp

Tudi jaz sem jih včeraj nabral nekaj čez 80 komadov...

Dober "ulov". Čestitke!
So morali biti pa drobceni (2,5 dkg povprečno), da si jih 80 spravil v dovoljena 2 kg.

Približno kakšne so bile temperature na "vaših" rastiščih te dni? Najnižja nočna? Najvišja dnevna? Hvala!

O virih toliko: kdor v neke podatke dvomi, naj jih torej preveri -kar največ.. Jih je zelo veliko. Če komu koristi dvomiti,- naj bo pač tako. Velja pa preveriti.
O temperaturah ne bi, ker natančnostim ne sledim (izveš jih lahko pri dnevnih poročilih). Gre bolj za višinske razlike, ki pa obenem ravnotako predstavljajo temperaturne. O prvih bi dejal, da se gobani v bolj znatnih količinah (na Gorenjskem) trenutno nahajajo nižje - pod planinami. Zgoraj je namreč malce premraz. A se bodo čez čaz pojavili tudi višje.- niso vsi (vse "runde") iste sorte.
Enkrat se nahajajo (so pogostejši) nižje, drugič višje, enkrat v iglastem, drugič v listnatem gozdu, v travi itd.. Vse to velja. Jurčki, naj si bodo poletni ali jesenski pač najbolj potrebujejo določene vremenske okoliščine (temperatura, vlaga ipd), medtem, ko zadnje čase lunine mene, ki so nekdaj veljale, na rast teh ne vplivajo nič (več) kaj dosti. Ali celo nič.

Saj ravno zato, da bi preveril na točno pravem mestu, sem te spraševal po tvojih virih, Heinz. Razumel, veliko jih je! Hvala tudi za siceršnjo dokaj obširno razlago!

Tudi letos sem obiskal Pohorje in našel nekaj primerkov.

Jesenski okras naših gozdov.Lep pozdrav

Ogromni jurčki: nisem jih našel ravno jaz, ampak vseeno: http://bojanambrozic.wordpress.com/2010/10/03/fluoriti-z-blegosa/

Te so mi ljubše:

....pa še nekaj "strupenjač"....nedvomno so lepše od užitnih...le zakaj ?

Še mušnic: