Golava

Danes 3.5.08 sem s prijateljem obiskal pot na Golavo, ki jo je opisal Starakapa. Pot, je sicer res malo zahtevnejša kot je ponavadi v tem delu gorovja. Spominja me, na strmo pot na Grmado ( pri Celju ). Pot, sicer ni tehnično zahtevna, potrebna je pa previdnost ( zdrs )predvsem v mokroti. Lepa pot, v začetku malo previdnosti ( markacije )kondicijsko zahtevna ( strmina ), če jo še zaokrožiš ( Ovčja pot ) - se ne vračaš po isti strmini, ti omogoča lepo doživetje. Ni primerna za družinske izlete ( majhni otroci ).Začetek poti 7:30 parkirišče 50m pred hišo ob cesti - povratek 9:45 uri brez posebnega hitenja. Zanimiva pot - sledovi od gamsa a na žalost ga nisva videla ( preveč govorjenja med potjo ). Je pa videti, da je slabo obiskana in namenjena pohodnikom, ki nimajo radi vrst v gorah. Priporočam!!
Lp

Ali je kdo hodil v zadnjem času kaj na Golavo? Mogoče Geppo? Ali je kaj novega na poti in če je štampiljka še živa?
LP

Bil gor 22.4., na poti nič novega, štampiljka je živa (žig od savinjske poti).
lp, Andrej

Hvala!

Danes bila na Golavi. Pot je dobra, strma za užitek, ni pa nič nevarna. Bolj je nevaren pes pred hišo na izhodišču (Strgar), saj je očitno izgubil živce in nikakor se ni dalo priti mimo. Priporočam, da se peljete malo višje in pustite avto pri ovcah (Huš), in naredite že prej omenjeno krožno pot (Zvonetova pot vzpon-Ovčja pot spust).
LP

Malo za opozorilo!!!
Teh živalc ( klopi ) je trenutno v tem hribovju izredno veliko.
Danes sem imel, samo majhen sprehod ( okolica Marija Reka )komaj sem si jih očistil
Lp

Včeraj na volilni dan šel na Golavo.

Parkiram malo više od Strgarja na travi pred lično hiško. Ko stopim ven iz avta in se obrnem proti prtljažniku da vzamem opremo, 2-3 metra pred mano stoji - nemški ovčar! Gledava se kake 2 - 3 sekunde nato pa odide. Očitno se je on mene bolj ustrašil kot jaz njega. Psa pri Strgarju nisem videl, no mene lastnik z njim ne bi mogel kar tako zafrkavati tako kot klavdipa in še koga, čudim pa se da pohodniki ta teror mirno prenašajo in nekdo ne obvesti ustrezne organe.

Potem se zagrizem v strmino. Ker je bilo mokro je bila potrebna previdnost že v spodnjem delu.

Od kmetije(na pol poti) naprej se najprej nedolžno nadaljuje z dokaj široko gozdno potjo, ki pa kmalu pokaže karakter zahtevne poti in postane konkretno strma. Ker je bilo včeraj mokro poleg tega pa je bilo na poti še sveže jesensko listje, je bila potrebna maksimalna previdnost. To je pot podaljšalo krepko nad časom v opisu. Zaradi listja je bila pot tudi težje sledljiva in orientirati se je bilo treba v glavnem po markacijah in iskati prehode.

Poleg kake dodatne zajle na poti bi lahko na vrhu pisalo tudi kam se pride nazaj v Prebold, ker po isti poti že v suhem ne gre vsakdo nazaj, v mokrem pa verjetno redko kateri junak. Tudi ovčja pot verjetno navzdol ni primerna v mokrem. No, najenostavnejša in v mokrem najbolj varna pot gre naprej po grebenu in pride v končni fazi do Sv. Lovrenca(del Prebolda tik pred koncem, gledano v smer Trbovlje). Od tam je do Strgarja cca. 3 km hoje po asfaltu.

Sam uberem torej pot na Sv. Lovrenc. Hoja po cesti od Sv. Lovrenca do Strgarja je malo nevarna, no to neke gospe, ki se je sprehajala po DESNI(in to po cesti, ne ob njej) ni motilo. Računa pač na to, da je šibkejši udeleženec v prometu. Nesreča se žal na to dejstvo pogosto požvižga!

Tudi nazaj grede pri Strgarju ne vidim psa, tisti ovčar, ki me je presenetil na začetku pa se sprehaja po dvorišču. Odpeljem se še v Trbovlje kjer malo pošetam po mestu in si privoščim pir potem pa domov.

Si me spomnil, da ponovim to. Od zadnjega zapisa se tukaj nisem potepal.
Ko sem bil v petek na Kamniku sem iz meglic videl vrh in dobil idejo.
Psa se pa tudi spomnem - ampak ni bilo težav z njim.
po moje bolj malo obiskan vrh - sploh pa iz te strani..
LP

Domačini ga kar pogosto obiskujejo, vendar se večinoma pripeljejo do lovskega doma(preko vikenda dežurajo in je možna pijača), od koder je pol ure zmerne hoje. Če bi na vrhu zavil po ovčarski poti(res je tudi dokaj strma za mokroto) in bi nato na uravnavi zavijal desno po kolovozni poti bi se vrnil v dolino samo nekaj sto metrov višje kot si pustil avto.
l.p.

To varianto sem jaz takrat naredil. Sestop po tisti poti je bil videti obiskan s te strani pa bolj žalostno....
LP

Od Strgarja le redko kdo še obišče Golavo, sedaj ko pa je nadelana ovčja pa sploh delajo krožno od lovskega doma in si pri tem malo desno od vzpona po ovčji ogledajo enega največjih kostanjev pri nas.
l.p.

Danes (24.12.2011.) na en predbožični vzpon na Golavu. Sneg je dodatno obremenil precej strmo in zahtevno Zvonetovo pot. Navzdol pa po Ovčji poti , ki je le za eno malenkost lažja od Zvoneta... Super zadeva ! Bivak pa je zakon!

Danes, dne 29.5.2012 sva z kolegom obiskala vrh Golave po Zvonetovi poti. Kot izhodišče sva si zadala pot mimo hiše spodaj, kot je prikazano na vaših slikah. Ko sva prišla do hiše sva takoj opazila tablo, kjer lastniki prepovedujejo prehod, zato sva prečkala potok malo nižje čez novo leseno brv. Nasproti te brvi na drugi strani ceste je smerokaz, ki ga težko opaziš iz avta, če si prvič na tem koncu. Tam je tudi začetek poti na Reško planino. Vreme ni ravno obetalo, vendar sva upala, da naju ploha obide, saj si nisva želela ravno mokrega in spolzkega terena. Ko sva prišla do kmetije, kjer se začne bolj strma pot je začelo konkretno deževati. Ko je ploha prenehala, sva nadaljevala pot mimo domačije. Prijazna domačina na kmetiji sta naju posvarila naj bova previdna. Zavedajoč težavnosti terena sva se odpravila naprej. Pot je kmalu pokazala zobe. Potrebno je bilo dobro zagristi v hrib in s kar nekaj spretnosti in dosti previdnosti iskati markacije in pot, ki ni ravno nahojena, kar priča, da na njej ni ravno dosti obiskovalcev. Pletenica na prečnici je dobrodošla, čeprav bi si jo še želel par metrov več v zgornjem delu.Pot je postregla z lepimi razglednimi točkami, ki so bile balzam za duha in oči. Vreme se je umirilo, pot se je položila, prispela sva do bivaka, kjer je sledil vpis. Za sestop sva se odločila po Ovčji poti,ki pa je dobro nahojena in ne preveč zahtevna ter malo manj slikovita kot Zvonetova, saj poteka vso pot po gozdu. Moram reči, da mi je simpatična in je zanimiva tudi za vzpon, vendar vseeno kar strma. Po sestopu sva se krožno vrnila mimo kmetije z živčnim namškim ovčarjem,kjer sva močno upala, da se veriga ne strga, saj se je psu ob najinem mimohodu po poti strgalo . Pot potem poteka preko nekaj elektr.pastirjev, ki se jih ni dobro dotikati. Pot se krožno zaključi pri kmetiji, kjer se prej zagrizla v strmino. Nadaljujeva po isti poti kot prej nazaj v dolino. Zaključiva po dobrih dveh urah hoje. Pot je slikovita,potrebna je previdnost in fizična kondicija. Edino, kar bi pripomnil je, da se po zahtevnosti Ovčja in Zvonetova pot ne moreta dajati v isti rang, saj je Zvonetova kar zahtevnejša, sploh pa v vlažnem vremenu in je potrebno na par odsekih kar konkretno uporabljati roke za napredovanje-vzpon in so bile pohodne palice odveč in v napoto velik del poti od kmetije do bivaka na vrhu Golave. Dobra planinska obutev je nujna. Pot priporočam izkušenim pohodnikom in ni primerna za nedeljske sprehajalce in male otroke, saj je nikakor ni za podcenjevati in jemati z levo roko.

Pa lep pozdrav in srečen korak želim
Igor

Danes (29.12.2012.) vzpon na Golavu. Začetek poti je zdaj nekaj bolj severno , mostič pa je viden z ceste. Šla sva navzgor po Zvonetovi poti , ki me je spet navdušila. Ena prava naravna strma in zahtevna pot , le ena jeklenica ostalo pa brez pomagal. V bivku je bilo kar obiskano , lep pogovor je bil. Navzdol sva se spustila po Ovčji poti , mimo kmetije Kočet in od kmetije Huš navzdol na izhodišče. Izjemna zadeva za konec 2012...
Bilo je precej magle , sveže in brezvetrje. Kaj me presenetilo je fakt da ni bilo snegu ki se je še okopnil (Na Ivanščici ga še ima...). Zelo lepa zadeva , zdi mi se da je Golava nekak potcenjena med ostalimi hribi v bližini Celja.

Pod imenom Golava v atlasu Slovenije ni
nič. Goljava je visoka 836 m.Kdo se moti?

Domačini uporabljajo za hrib ime Golava, Goljava pa je zaselek na vzhodni strani Golave. Torej, vrh se imenuje GOLAVA in nič drugače. Zgodovinsko gledano so mnogi atlasi imeli s poimenovanji raznih vrhov precej napak, tudi ta ni izjema. LP

Tudi Celjani uporabljajo ime Cele pa
zato še ni ...

Ne bo držalo, bo kar Cjale ;-)
Je pa res, da če se je v uradno poimenovanje prebila celo takšna absurdnost, kot je Prisank, potem je res vse mogoče ...

Risto, predvidevam, da še nisi bil nikoli v teh koncih, priporočam ti obisk Golave, pa ti bo vse jasno...
LP