V trenutnih razmerah zelo hvaležna gora.
Seveda tudi sicer.
Izjemen razglednik!
Z avtom se zapeljem mimo Planšarskega jezera v Ravensko Kočno, a pri zadnji domačiji (Ancelj) obrnem. Tik pod njo je na desni manjše 'parkirišče', ki pa lahko pogosti le štiri vozila (tokrat zasedeno). Cesta je sicer splužena za širino enega avta. Zapeljem se nazaj do jezera in startam od tam. Hoja po suhi cesti do Ancelja mi vzame le dobrih petnajst minut.
Globoka gaz je vse do temena Golega vrha odlično uhojena. Morda za vzorec manj udobna le z Jenkove planine do vrha ('razrito'). Sneg povsem nepredelan, a gosto drevje ...
Na vrhu mi je bilo kar krepko žal, da se nisem odločil za smuko. A je bilo vseeno več kot lepo. Fantastični razgledi, toplo spomladansko sonce ... če bi bilo še zdravje povsem v redi, bi bilo že kičasto.
Po sestopu me pri Ancelju ustavi starejši gospod. V nemščini me sprašuje po vrhovih tam gori. Po vrsti mu jih naštejem, v zahvalo pa me s terencem zapelje do avta. Kako že pravijo? Lepa beseda lepo mesto najde ...
Pa lep pozdrav.