Na Golici že dolgo nisva bila, pa se odločiva, da greva danes. Ko sva zjutraj parkirala pri Betel-u je bilo nebo še modro, pa sva vedela, vsaj če bo napoved držala, da dolgo ne bo več tako. Povzpela sva se po zimski poti. Snega je do koče vsega nekaj centimetrov. Na bolj strmih delih je treba malce paziti, saj tistega malo snega na suhem listju kar nekam drsi. Od koče naprej pa »veselica«…
…gaženje pršiča do kolen pa tudi čez, ponekod je bila kakšna stara sled še vidna, v glavnem pa vse zapihano. Se je kar mlelo in mlelo pod nogami, pa udiralo, tako da je bilo na trenutke malo naporno, ampak vrh tako ali tako ni daleč, pa še en »naspidiran« naju je dohitel tam malo čez polovico poti in ko je predlagal, če se malo zamenjamo, sva ga prav rada spustila naprej
. Ampak ko se pride na greben, je snega precej manj, tako da gre bistveno lažje. Na vrhu zmeren veter, sonce je še zmoglo skozi oblake, tako, da tudi mrzlo ni bilo ravno zelo. Razgledi so seveda kot vedno bili, danes malo oblačni, pa vseeno lepi. Ko sva se vrnila do koče, je sonce moralo dokončno priznati premoč oblakom, midva pa po običajni poti nazaj v dolino. Prav lepo je bilo
.