Uh, na Golteh je pa lepo snega, prava uživancija!
Začel sem še v temi, poslušal ukanje sov v gozdu pod Kuglerjem in počasi stopical po gazi. Spomnil sem se vseh upravičenih in neupravičenih strahov, vzponov in padcev, solz, smeha, jeze in greha. Hvaležen za vse! V strmini Kebra je gaz prepihalo in čez nametalo suhega pršiča. Sopiham, švicam in uživam, srečen, da sem tu! Ko višje opazim sledi na lovski, se izgubim v gozd. Do pod peči lepo sledim, tam pa se usmerim levo v strmino in celca. Kar malo brutalno postane, ko me začne v tistem naklonu požirati do jajc, višje pa se le iz celega spet privlečem na sledi, ki so se privile naokoli. Na rahlo začne naletavati sneg, jaz pa proti Javorci. Prehod pod Javorco je zahteven, čeprav so stopinje, je tam treba biti pozoren, nevarnost zdrsa. Naprej od sodčka pri bivaku me preseneti res velik zamet, ki ga previdno in s cmokom v grlu odmečem, da si uredim prehod. Še sem tu! Previdno vsi, ki boste te dni želeli do bivaka pod Javorco!
Od Javorce do Boskovca pa je prava pravljica, snega tudi do metra! Kako je fajn!
Zdaj so z neba začele padati že večje krpice in prav lepo je! Do Istej me ulovi tudi severnik. Krasno!
Spustim se še do koče, poglodam jabolko in hop v dolino!
Srečno!