Pred napovedanim vnovičnim poslabšanjem vremena je bilo današnji ponedeljek  nujno še izkoristiti za razgibavanje v naravi,  tako sva jo z bratcem mahnila na Gora Oljko;  po cesti, lepo je splužena in »šodrana«.  Stopinje  v  sveže razpihanem snegu so pred nama nakazovale, da naju je  kljub sorazmerni zgodnji jutranji uri nekdo že prehitel; dom na žalost zaprt (ne vem kako dolgo?), miza in klopi zunaj povsem zasnežene, za vrati nek listek, ki pa zaradi zamrznjenosti šip ni bil berljiv; edina redna  stanovalka- muca,se je skrila nad vrata in grela za napisom; čaj iz nahrbtnika za osvežitev grla je še kako prav prišel,  pa hajd  nazaj v dolino; na poti navzdol srečava na večjem cestnem zavoju precej razorano cesto, polno zdrobljene plastike, obtolčeno skalo ob cesti  in sprednjo avtomobilsko  masko z  lučmi vred;  očitno je pametnejši odnehal -  avto, šofer pa precenil razmere.