Pred napovedanim vnovičnim poslabšanjem vremena je bilo današnji ponedeljek nujno še izkoristiti za razgibavanje v naravi, tako sva jo z bratcem mahnila na Gora Oljko; po cesti, lepo je splužena in »šodrana«. Stopinje v sveže razpihanem snegu so pred nama nakazovale, da naju je kljub sorazmerni zgodnji jutranji uri nekdo že prehitel; dom na žalost zaprt (ne vem kako dolgo?), miza in klopi zunaj povsem zasnežene, za vrati nek listek, ki pa zaradi zamrznjenosti šip ni bil berljiv; edina redna stanovalka- muca,se je skrila nad vrata in grela za napisom; čaj iz nahrbtnika za osvežitev grla je še kako prav prišel, pa hajd nazaj v dolino; na poti navzdol srečava na večjem cestnem zavoju precej razorano cesto, polno zdrobljene plastike, obtolčeno skalo ob cesti in sprednjo avtomobilsko masko z lučmi vred; očitno je pametnejši odnehal - avto, šofer pa precenil razmere.