Gradiška Tura - novih 450 m Otmarjeve ferate

V sredo 19. šla na poti iz obale v NG mimogrede pogledat kakšna je ta ferata, poimenovana po odličnem profesorju latinščine, župniku Otmarju. Prva stenca je res na enem mestu 2 m nekoliko težja (po moji osebni oceni nikakor ni težja kot Gožnarjeva peč) in sem se tudi pripela, naprej gor pa se nisem več. Ena sama uživancija, posebno del, kjer so v steni za to skalo značilne razpoke in lahko plezaš prosto po njih brez skob in zajl. No, seveda - vsak zase ve koliko zmore in kakšne izkušnje ima. Dol pa po Furlanovi. Čestitke in zahvala postavljalcem ferate.

Ferata zgrajena v francoskem slogu (mnogo skob, klinov... poleg zajle) zato tudi ocena po francoski lestvici: AD (Assez Difficile), začetni del pogojno D (Difficile, to NI avstrijski D!).

Po naših ocenah: nekaj res kratkih detajlov C, ostalo pa lažje, veliko dolgih odsekov A/B in B. Tudi začetni previs ne presega C pa še to le tisti kratek del čez in gotovo ni C/D ali celo D.

Danes sem bil na Walter Mory Klettersteig na Peci, ki naj bi bila ocenjena s C/D. Dobro, morda je to ena lažjih ferat s to oceno, morda je ocena pretirana, ampak bersteigen.com je na tem področju neka referenca. In - iskreno povedano - meni se je Otmarjeva zdela težja. Res ima več skob, ampak stopov je pa v resnici tudi v Moryju čisto dovolj, in nikdar te toliko ne obrača kot na tistem previsnem prehodu v Otmarjevi.
Tako da - nisem čisto prepričan, da ni C malo podcenjeno.

Glede na Topo WM ferate bi rekel, da je res nekje tam ali celo lažja ampak tisti C/D je kot vidim tudi tam le en detajl, zato me zanima kako se ti je zdel ta C/D v primerjavi s tem previsom na Otmarju.

Čeprav na bergsteigen pišejo strokovno podkovane osebe, se dogaja, da precenijo zahtevnost. Lep primer za to sta ferati 'de la Memoria' in 'Varmost' v Furlaniji.

Za prvo trdijo da je skoraj cel začetni del D, kar me je skoraj odvrnilo od nje, no izkazalo se je da je D-ja vsega kakih 15-20 m in ravno tam se je nabrala vrsta.

Pri drugi pa naj bi bil kar celotni prvi navpični del s skobami C/D, je pa morda na začetku, ostalo je lažje, bi rekel da mestoma celo B/C, čeprav je res da je zadeva psihološko zelo surova, saj je stena konkretno izpostavljena (še bolj kot Otmar) a to ne bi smelo vplivati na tehnično oceno.

Ma tako bom rekel - v resnici gre le za ene 3 metre, tako kot v Otmarju je tudi v Moryju takoj jasno, kje je detajl. Zadnji del v celoti poteka po nekakšnem strmem stebru, ki pa le na enem mestu postane čisto navpičen. Previsen pa ni. Skob tam ni, ampak ni noben problem najt stope.
Če to primerjamo z Otmarjevo - tudi tam je v resnici zahtevnih le par metrov - prehod iz prečenja v previs, pa mogoče še prvih par skob v previsu. Če bi to primerjal, bi rekel, da je Otmarjeva težja. Skobe so, ampak je pa tudi precej previsno. Če v Moryju zadošča, da se potegneš za zajlo, stopiš na jasno vidne stope in si čez, pa se moraš v Otmarjevi ob tem še borit z gravitacijo, ki te vleče v najrazličnejše bolj ali manj neželene smeri. Saj se da. Ni pa čisto lahko.

Včeraj še v jutranjem hladu na Gradiško turo. Z Milanom sva se odločila za Furlanovo in potem po Otmarjevi do vrha.Sestop po drugi strani.

VanSims-jax pa kje sta še videla oceno C/D in toliko skob kot jih je v Otmarjevi ZZP???...Pa to takšnih skob na katerih lahko sedimo in pojemo malico

@donkihott: Daj prosim malo bolj natančno preberi objave predno kaj napišeš. Ravno jaz trdim, da C/D-ja nikjer na tej poti ni!

VanSims-jax pa kje sta še videla oceno C/D in toliko skob kot jih je v Otmarjevi ZZP???...Pa to takšnih skob na katerih lahko sedimo in pojemo malicozmeden

Uff ... Recimo tukaj?
http://www.hribi.net/izlet/turlwandhutte_hoher_dachstein_super_ferrata/59/1886/3470

Celo do E gre, če je dovolj previsno. Sicer niso skobe, pač pa stopni klini, ampak to situacije ne spremeni bistveno. In veliko jih je.

jax.. Vstopni previs v Johannu sem lezel brez uporabe stopnih klinov,(brez uporabe klinov je mogoče res E) z klini je pa to maximalno D...

Dobro no. Potem seveda lahko zbijamo oceno vsake ferate. Ampak tisti D/E pač ni moja kaprica, ampak ocena najbrž najbolj kredibilnega feratarskega portala v Avstriji in je nekaj najbližjega splošni sprejetosti, kar v hribih sploh lahko je. Če ti trdiš, da pot v resnici ni tako težka, imaš do tega seveda vso pravico. Mislim pa, da bo med planinci kot referenca še vedno prej obveljala ocena z bergsteigen.com kot pa tvoje mnenje.
Tako da, trditev, da tako naklinana ferata ne more imeti tako visoke ocene, očitno ne drži.

Brata dvojčka Andreas in Axel Jentszch sta vodilna moža pri Bergsteigen.com s katerima smo na vezi in velikokrat izmenjam svoja mnenja o določenih feratah z njima preko interneta in marsikje so ocene ali prenizke ali previsoke,moraš pa tudi vedeti,da vseh ferat v njihovi bazi podatkov nista zlezla sama in so tako ocene podali,posamezniki,ki sodelujejo z Bergsteigen.com in so bistveno majn sposobni od njiju...Sploh Andreas je lezel vse tatežje od Extraplomixa,Arene F,Postalma F itd...itd..Tu je v ozadju širša slika jax

v bistvu ne gre toliko za samo oceno prav te ferate, kot za primerjavo z drugimi feratami, čemur ocene služijo... dejstvo je, da se marsikdo ravno na podlagi ocen lažje odloči, ali bo neko ferato lahko varno preplezal ... previsoka ocena ferate (v tem primeru zavarovane poti), ki naj bi bila namenjena ostrenju občutkov, je lahko nevarno zavajajoča ... oznake C/D ali celo D so lahko namreč nevarne za nekoga, ki v resnici komaj zmore C, saj na pravi D ferati ne bo mogel ne naprej ne nazaj...

glede na vse te skobe, ocena takih ferat ne more presegati C (v res ekstremnih primerih C/D)... stopni klini v Johannu so neprimerljivi s temi skobami...

janez73 tako nekako...Tiste skobe v Otmarjevi ZZP so res ogromne in nepotrebne v takšnem številu,brez skob bi bila pa kar mamljiva...

se ne bi mogel bolj strinjat

Na sliki zgoraj, so skobe samo na levi (Otmarjeva ZPP). Tam je prostor za nas navadne smrtnike. Po desni pa za specialce

Za krajšo novo ferato z oceno D/E je še dovolj možnosti, le predlagat je potrebno PD Vipava in v nekaj letih lahko pade na plodna tla.

Pravzaprav je pri tipu ferate (t.i. francoskem) kakršna je Otmarjeva, bolj pomembno koliko dosega stopnje po t.i. francoski lestvici, ki bolj kot tehniko meri potrebno moč za premagovanje in ki ima podobne, čeprav po težavnosti popolnoma neprimerljive stopnje (F, PD, AD, D, TD, ED) kot alpinistična lestvica.

Pri takih feratah je tehnično znanje bolj drugotnega pomena. Lahko je ena ferata označena celo s TD ali morda tudi ED pa ni treba ne vem kake tehnikalije izvajati ampak je za premagovanje le te, potrebna več ali manj surova moč. Tehniko nadomestijo skobe, lestve, klini,... in drugi pripomočki, ki nadomestijo tehnično znanje.

Nato pa prideš v Avstrijo,kjer v ferati ni skob,ki bi nadomestile tehnično znanje kot ti praviš in je nato treba v steni stopiti na trenje in iskati razčlembe za stope in se dostikrat konkretno potegniti za jeklenico,le kaj takrat razmišljaš ,ko visiš na popkovini??V Otmarjevi se mi zdi,da ni jeklenica ohlapno napeta kot v feratah francoskega tipa in sem še vedno mnenja,da spada med ZZPItak imajo pa vsi svoje ocene...(Italjani,Nemci,Španci,Francozi...itd...itd)

@van sims: pod besedo tehnika je v tem primeru mišljen način premikanja telesa, uporaba popkovine, način prepenjanja pri iztegnjenih mišicah, način odrivanja in zaklinjanja z nogami, ipd., ki je pri težjih športnih feratah izjmenega pomena.. vse kar je nad D (po avstrijski lestvici) je lahko brez ustrezne "tehnike" nepreplezljivo... v takih primerih je tehnika napredovanja (ze samega prepenjanja) ključna, da sploh prideš čez...

spet dajem za primer ferato Geiler Hengst - če nisi izjemno fizično močan, ti v tako napeti ferati, ki ima 120 m visok konstantno previsen steber , pomaga le tehnika, pa čeprav ima uradno oceno "le" E...

drug primer je ferata pod gradom nad mestom Griffen v naši bližini - pojdi jo pogledat in preplezat... potem pa boš razumel, kaj pišem... niti en klin ti ne pomaga brez naučenih gibov (še posebej, če nisi več 25 let star, ko si še lahko privoščiš plezati zgolj na "grobo moč" )