Grape, slapovi, zimski alpinistični vzponi

Bandzo: ena varianta se odpre tudi, ko prideš po markirani poti proti Krvavcu do prvih skal in malce za njimi v levo gor. Po tej pomoje izstopiš malce pod Zvohom.

Slap v soteski Pekel je narejen, ampak je led precej voden in mehak.
Vsi 4. slapovi v peklu so narejeni dobro, mogoče še najslabše prvi slap.
Slik nimam, ker sem ga plezal ravno ko se je stemnilo.
Plezal sem z članom iz AO Cerkno, čisto po nakjljučju. Tako vsaj nisem bil sam.

Včeraj splezal Tominčev slap v Podljubelju, ki je kar lepo narejen.
Danes pa sem splezu še Grapo presenečenj v Kokri, ki je lepo narejena. Lepo je narejen tudi zadnji najbolj strm del v Grapi presenečenj. Vmes v grapi je tudi nekaj podrtega drevja, ki malo ovirajo napredovanje.
Grapo presenečenj sem splezu ravno še do popolne teme. Zadnji strm del že z čelno svetilko na čeladi.

Tominčevemu slapu so pri trenutnih temperaturah štete ure.

Danes v Soteski Pekel, vsi slapovi lepo narejeni, se je pa ob povratku slap 2 že malo podiral.
Sicer pa lepo, zimsko, ...

Danes iz Robanovega kota v Robanovo grapo in nato sestop do stare Kocbekove koče in nadaljevanje sestopa po Kocbekovi grapi.

Markirana pot pripelje direktno do slapov, nad katerimi se začne grapa. Slapove sem izpustil, v grapo pa sem poskušal najprej priti po desnih pobočjih, kjer je sneg zelo slab, ugreza se do kolen. Zadnja prečka nad drugim slapom se mi je zdela malce sumljiva, zato sem se raje spustil pod slap in šel v levo, malce nad markirano pot. Preko krajšega kamina sem se vzpel na greben in sestopil približno 10 metrov v grapo. Prvega slapa v bistvu ni, saj je skoraj v celoti zasut, možno pa se je povzpeti nadenj preko mostu nad krajno počjo, vendar ne vem, koliko je most stabilen. Drugi slap zleda super, sveča je zelo kompaktna, led tretjega zgleda vredu, debelina pa ravno orenk. V grapi je večinoma sneg trd oz. pomrznjen. Sta pa dva dela, kjer je dosti napihanega snega, tam gre malce počasnjeje. Kamin je v celoti zalit in omogoča hitro napredovanje. Skalnem skoku nad kaminom sem se izognil desno na greben, ker nisem bil siguren iti preko njega. Levo od skoka je celotna navpična stena prevlečena z debelin ledom in svečami. Tako na oko je za en cel raztežaj. Mogoče bo kdo probal. Po grebenu sem prečil nazaj v grapo v zandnji del. Na sredini tega dela je kar strma stopnja, pomoje najstrmejša v celi grapi. Vrh grape je par deset metrov nad njo.

Od tam sem se spustil do Kocbekove koče in v Kocbekovo grapo. Grapa je zelo široka, tako da je smer spusta poljubna, kar prosledično pomeni več ali manj težav. Sam sem šel skrajno desno v smeri spusta, direktno po steno. Do plaznice v dolini je sneg pršičast, razen krajšega zalitega skoka, kjer se je treba malce potruditi. V bistvu sem od koče do Robana/Govca s postanki in počasnejšo hojo rabil 2 uri.

"Rana ura, mladih fantov grob" ali, kako je včasih fajn, če se predolgo odločaš, kam bi šel in tako "zamudiš štart"...skratka, s prijateljem se v četrtek odpraviva plezat in neizmerno sva hvaležna mladcema, da sta pred nama preluknjala vso kložo do vstopa (dobita za pir!)...sama smer je za prste obliznit!... škripajoča poezija!...res, da je prvi skok sprehod, a se že drugi pokonci postavi...škrip škrip, vse do votline...preduh je zasut, zato je trebe po obvozu, oz. "obplezu"...tam se naveževa, ker je precej zraka za ritjo...do zajede, ki je polno zalita, sledi štamfarija, katero sta najina mladca dobro oddelala (hvala!)...nad njo pa še "zaključni finiš" do grebena...na vrhu sapojemajoče!...malo zarad razgledov, malo zaradi vetra...sledi sestopa vodijo proti Kofcam, a nama to ne diši preveč (kar se je kasneje izkazalo za še kako pravilno odločitev)...pod vplivom dopinga "zmajevih kril", se vrževa na sever, proti sedlu...po spustu z raza (rikverc) najprej zgrešiva pravi žleb (ponavljalci naj se držijo leve gazi!), se vrneva nazaj, nekaj 10m in se spustiva do pravega...na jeklenicah izvedeva tris 30m abzajlov in sva na "Hanjžku"...sestop do pira pa se seveda vleeeeeečeeeee...hja, ni vsak dan četrtek...za vas uživala, Štefan in Andrej (pa Čuvi je bil z nama)

p.s. Prontal smo ga...

Uživača.

Ah, te objave...kako naredijo "lušte"...mamljiva objava, kranjskih "Mladincev", nas je , malo starejše "Mladince", v torek povlekla v soseščino, letos pretirano zalitega "smučišča" Kramarjeva...ker smo bili prvič, smo se, zavoljo predhodnikov, tolažili z navigacijo...že takoj na vstopnem skoku izvlečemo "špageta", ker je bila tam, verjetno, najtrša podlaga tistega dne, saj smo preostanek smeri mleli...do bivaka je tako kar malo dolgočasno...no, za vmesno tolažbo, je poskrbel en skokec, z dokaj dobro podlago...nad bivakom še nekaj štamfarije, potem pa se, končno!, začne...sledimo stopinjam in le te (po ponovnem pregledu objave kranjčanov, ugotovim, da niso bile njihove), nas pred ključnim delom (en cug, verjetno zelo kompaktnega žleba??), povlečejo v desno, v obvoz...to je bil kiks dneva...prhla prečka, strmo navzgor, po dokaj odprtem svetu, kočljiv prestop na raz in "prečkus rahitikus" nazaj v žleb!...uf, še zdaleč ni bilo enostavno...na srečo je bil prehod v žleb, ravno pri štantu, tako da smo ponovno izvlekli "špaget"...(naslednjič gremo def. naravnost, v strm žleb, v katerem so tudi urejeni štanti)...v nadaljevanju je bilo, do grebena, še nekaj skokov in štamfarije, vsezkozi v prelepem "miksu"...vremenskem, namreč...skratka, lepa smer, a malce težja od leve sosede...

za vas uživali, Tanja, Štefan in Andrej (pa Čuvi je bil z nami)

Ko zdajle pogledam skozi okno, sem še posebej vesel, da nam je uspelo prejšnje dni spraviti pod streho Mladinsko in Prontarsko Še nekaj podob iz torkove Mladinske smeri v Storžiču:

Katastrofa!!!...Oborožena, s polno bojno opremo, zimsko, seveda , vsak s svojim "špagetom" + še kakšen dodaten kos, za vsak slučaj in ta veliko dozo želja , po mešanem plezanju (miksu, po domač), sva se se podala v najdaljšo grapo Karavank...s "sosedove" strani, seveda...zvečer se nama je to zdela še celo "bizarna" ideja (pred dvema letoma smo dejansko praskali po skali in delali obvoze )...letos sva se enostavno prenaglila ...res, da naju je pristop do grape (od Kuharja) precej zaposlil, saj je spodaj ogromno podrtega drevja (tipanje za lovsko potjo), vode pa tudi kar precej (spodjedena pot), za nameček pa sva pristopala skozi "turško savno" ...ko sva tako končno udela pot in pridihala do zraka...šok!!!!...katastrofa!!! ...v grapi je še enormna količina snega! ...in tako naju je, namesto miksanja, čakala hoja ...hoja...hoja...hoja...dereze sva si sicer nadela, ostalo pa je, kot okras in predvsem kot utež!, viselo v in na nahrbtniku ...višje ko sva se vzpenjala, bolj sva si želela neko "piiiiiiiiiiip", da nama popestri zadevo...ta želja se nama je, sicer samo z enim!!! snežnim pragom, tudi uresničila (tako sva vsaj snela cepine z ruzaka)...proti vrhu pa še eno!!! zožanje snežišča...noro! ...s sedla sva skočila na vrh Palca, na malico in "doping" ... želja po "miksanju" je pa še kar gorela ... zato sva, na "zmajevih krilih" , duhamoren pristop po snegu, popestrila s grebenskim sestopom Palec - Na Možeh...na koncu je vse skupaj izpadlo kot zanimiva, kombinirana tura... "volk je bil sit", midva pa zelo žejna ...rabila sva samo še prevoz v Avstrijo.

za vas trpela, Štefan in Andrej (pa Čuvi )

"...v najdaljšo grapo Karavank..."

Škoda, ker sta falila najdaljšo grapo Karavnak. Bo pa naslednjič morda uspelo

Res, da sarkazem in pikrost tudi meni nista tuja , ampak stric firbec bi pa vseeno želel vedeti, katero grapo sva falila?...po moji vednosti je to ta, Jankotova je pa res daljša SMER

Dr.Andrejči, če bi pogledal na problem še nekoliko širše, kot to počno recimo znanstveniki, bi utegnil desno od Jankota odkriti verjetno najdaljši žleb/grapo v Karavankah. Je že bila tudi presmučana, vsaj dvakrat

Hvala za POUDAREK

Danes smo s kolegi zlezli kratko nemško. Snežišč je še precej od nemškega turnca naprej ter na sestopu čez prag. Sicer pa je bila stena danes povečini suha - super plezarija

Nad snežiščem nad zlatorogovimi policami pa smo pozabili 60-metrsko rumeno dvojno vrv. Če se najde dobra duša, ki nam bi jo prinesla v dolino ima sixpack pira v dobrem

Andrej Pecjak has updated his webpage regarding ice climbing conditions. Check it out!

http://www.ad-pecjak.si/ice/conditions.htm

Hvala Andrej!

Hvala Koldo,Andrej. Srečno

Včeraj čez dolgo Nemško smer v Dolgem hrbtu. Razmere v smeri so bile dobre, lahko bi rekel že kar vrhunske.
Na težjih delih, kjer je sneg priliman na skalo drži vse ali manj kar precej dobro, tako da večjih težav ni bilo.
Do izteka kratke Nemške smeri sva imela s prjatlom 4 raztežaje, kar resne plezarije.
Takoj malo višje od izteka kratke Nemške smeri naju je pričakal še en strm del približno 10m,kjer je bilo treba še kar poplezat. Potem do vrha dolge Nemške smeri pa večjih težav ni bilo več. Je pa tudi cela smer že lepo shojena. Seveda nisva bila sama, ampak je bila že skoraj gužva bi lahko rekel.
Sestopila sva po poti od Mlinarskega sedla proti Češki koči, samo ne dolgo. Hitro sva tudi midva šla dol po drugih stopinjah, ki pa te stopinje niso bile speljane po poti, ampak so bile speljane v totalen prepad, kjer sva hitro naletela na prvi prusik v skali, kjer sva morala opraviti 2 spusta ob vrvi po 60m in 1 spust 40m in že sva bila pod steno. Mislim, da je bila to kar bližnjica, tudi po času bi rekel.

Lepo, da se tudi tu objavi kakšna zanimiva tura, za nas, ki uživamo samo še ob gledanju slik.
Čestitke, Viper.
Tisti del na 5. sliki zgleda kar strm.
Verjetno je tam najtežji del smeri?

To je kamin v Nemški ja. Midva z Matejem sva imela suho kot poper.Tu zgleda zelo dobra razmera.