Naj jaz odgovorim, ker sem bil danes tam. Najslabši del ceste je tik pred odcepom za Kamniško sedlo, tako, da greš z nizkim avtom težko do žičnice. Očitno je bilo takih veliko, saj sem se ob povratku komaj prebijal med njimi, ki so parkirali ob cesti.
Drugače pa hoja do sedla užitek, pot je na račun nedavne tekme lepo urejena, v koči naletim na nekaj tujcev, ki so se pripravljali za vzpon. Moj sicer ni bil planiran, sem pa moral na vrh po cunje, ki sem jih tam deponiral za tekmo, ki pa je imela žal cilj zaradi slabih vremenskih pogojev na sedlu. Zgoraj hladno, vetrovno, megleno, zato so bili tudi razgledi močno omejeni.
Med sestopom sem z balvana ob strugi, tik pred vstopom v gozd, delno odstranil skale in kamenje, katerega je naneslo spomladansko neurje. Na njem je bila nameščena spominska ploščica preminulemu, vendar jo je v hudi uri raztreščilo kamenje, ostal je samo še klin.